Zveza potrošnikov Slovenije je testirala 15 sredstev za zaščito pred soncem s faktorjem SPF 30, dva izmed njih pa sta dobila črno piko, saj nimata zadostne zaščite UVB oz. UVA. Primerjava cen posameznih izdelkov je znova pokazala, da ni nujno, da je najdražji izdelek tudi najboljši, vsekakor pa velja, da so sredstva za zaščito pred soncem vse boljša.
A to nikarkor ne pomeni, da je sončenje med 11. in 17. uro priporočljivo. ZPS opozarja, da tudi sredstva za sončenje z visokim faktorjem SPF ne zagotavljajo popolne zaščite pred ultravijoličnim sevanjem. Poleti se je treba povsod in vedno zaščititi, ne samo na plaži. Sredstvo za sončenje je treba nanesti, preden se odpravite na sonce in to v zadostni količini, nanos pa je treba redno obnavljati, še zlasti po kopanju ali športni dejavnosti.
Vsa zaščitna sredstva morajo biti jasno označena
Vse sončne kreme, losjoni, pršila in druga sredstva za sončenje morajo imeti na embalaži vidno označeno zaščito pred sevanjem UVA in UVB. Prvo označuje okrogli znak s kratico UVA v sredini, zaščita pred sevanjem UVB pa je označena s faktorjem SPF in obvezno tudi z ravnjo zaščite. Nizka zaščita je SPF od 6 do 14, srednja zaščita je SPF od 15 do 29, visoka zaščita je SPF od 30 do 59, zelo visoka zaščita pa SPF več kot 60.
Izdelki s faktorjem zaščite SPF manj kot 6 niso namenjeni zaščiti pred soncem, na drugi strani pa na podlagi trenutnih znanstvenih ugotovitev SPF več kot 60 ne zagotavlja prav nič boljše zaščite kot SPF 60, zato je zgornja meja označevanja pri tej vrednosti.
Tudi zaščita pred soncem s faktorjem SPF 30 ni vedno ustrezna
"Letos smo potrošniške organizacije preizkusile sredstva za zaščito pred soncem z visokim zaščitnim faktorjem SPF 30, ki je primeren za vso družino in dovolj močan, da dobro ščiti celo poletje," je povedal Boštjan Okorn, vodja testiranja na ZPS in dodal: "Če smo lani na testu sredstev s srednjim zaščitnim faktorjem (SPF 15 oziroma SPF 20) ugotavljali, da so se slabše odrezali celo nekateri izdelki, ki so naprodaj samo v lekarnah, pa je letos črno piko dobil izdelek, ki ga je mogoče kupiti samo v neposredni prodaji in eden izmed eko izdelkov, kar pa nikakor ne pomeni, da ekološka kozmetika ne pomaga pri zaščiti pred soncem, saj to dokazuje drugi eko izdelek na testu."
V zadnjih letih je bil pri označevanju in navodilih za uporabo sredstev za zaščito pred soncem narejen velik napredek. "Naša merila so dokaj stroga, saj za zelo dobro oceno zahtevamo, da nas proizvajalec z vsebino nalepke, ki mora biti na osnovni embalaži, opozori na številne podrobnosti, povezane s sončenjem in z uporabo sredstva za zaščito," je povedal Okorn in dodal: "Zanimivo je, da predvsem cenejši izdelki vsebujejo vse več opozoril, ki jih zahtevamo potrošniške organizacije, na drugi strani pa se številni proizvajalci še vedno radi pohvalijo z različnimi trditvami, ki vzbujajo pri potrošnikih upanje v superiornost njihovih izdelkov. Med trditvami so pogoste, da je bilo sredstvo dermatološko preizkušeno, da je brez parabenov in alergenov."
Količine nanodelcev ni mogoče točno določiti
Spomladi je tudi v Sloveniji glasno odjeknila novica, da naj bi cinkov oksid povzročal raka. "Ta sestavina je lahko v sredstvih za zaščito pred soncem uporabljena kot filter za sevanje UVB in UVA. Žal tudi na ZPS pri testih vsako leto znova ugotavljajo, da ne obstaja metoda, s katero bi lahko določili vsebnost nanodelcev. Na tem področju bo potrebnih še veliko raziskav," je povedal Okorn in dodal: "Po mnenju strokovnjakov, ki ga povzemajo tudi nacionalne zdravstvene organizacije, nanodelci ne prodirajo skozi zdravo kožo. Raziskovalci pa še niso ugotovili, kako je s poškodovano kožo." Na ZPS pozdravljajo novost, da bodo morali proizvajalci od leta 2013 označiti na embalaži, če bo njihov izdelek vseboval nanodelce.
KOMENTARJI (78)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.