Na epidemijo demence smo slabo pripravljeni, število bolnikov pa narašča

V Sloveniji je okoli 30.000 bolnikov z demenco. V naslednjem desetletju se bo število podvojilo, v starosti 80 let bo imel vsak tretji med nami znake te bolezni. "Kako se bomo kot družba in stroka soočili s predvideno epidemijo?" so se danes upravičeno vprašali udeleženci srečanja Evropskega konzorcija za Alzheimerjevo demenco EACD.

Slovenci imamo zdravila, mednarodno dobro sodelujemo, imamo zavidljivo obravnavo demenc na pedagoškem nivoju in zgledno združenje bolnikov. A kar nas mora skrbeti, je osupljivo pomanjkanje organizirane mreže centrov za kognitivne motnje ter izjemno kadrovsko pomanjkanje na področju zdravstva in socialne oskrbe, opozarja nevrolog Zvezdan Pirtošek, sicer tudi predstojnik oddelka za bolezni živčevja na nevrološki kliniki v Ljubljani. Dodaja, da bolnik težko pride do diagnoze in kasneje do ustrezne obravnave in da nimamo nacionalnega programa za demenco. "Slovenija je na epidemijo demence pripravljena izrazito slabše kot primerljive države," meni. Svetla luč je sicer po njegovem mnenju pripravljen nacionalni načrt za demenco, ki bo šel v javno razpravo in bo izboljšal stanje na tem področju. A do uresničitve je še dolga pot.

Vodja centra za kognitivne motnje na nevrološki kliniki Milica Gregorič Kramberger je pojasnila, da je njihov center še vedno edini v državi, ki se ukvarja z bolniki z demenco. "Izhodišče kadrovsko na žalost ostaja še vedno enako," je dejala in izrazila upanje v boljše čase, ko bo sprejet nacionalni načrt za demenco.

Pomemben je stil življenja in nova zdravila

Alzheimerjeva bolezen povzroča postopen upad umskih sposobnosti pri človeku. Zanjo zboli od pet do deset odstotkov vseh starejših od 65 let in je najpogostejši vzrok demence. Le deset odstotkov bolnikov je ob pojavu bolezenskih znakov mlajših od 65 let, je pojasnila Katarina Barbara Štrukelj z ljubljanske psihiatrične klinike. Dejala je še, da je zdravljenje centralizirano in nudi premalo možnosti za optimalno zdravljenje.

Vodja centra za raziskovanje Alzheimerjeve bolezni na Karolinska Institutet v Stockholmu Bengt Winblad pa je povedal, da je za preprečevanje motnje spomina pomemben stil življenja - gibanje, prehrana - in uvedba novih farmakoloških zdravil, pri čemer je izpostavil cepljenje. Pri demenci se pojavljajo slabe beljakovine, ki jih lahko odstranimo s cepljenjem ali z nevroimunološkimi zdravili, je pojasnil. V prihodnje bo sodelovala tudi Ljubljana, je potrdil.

Omenil je še, da je v Evropskem konzorciju za Alzheimerjevo demenco (EACD) 65 vodilnih evropskih centrov za raziskave na področju Alzheimerjeve bolezni z namenom, da se vzpodbudi najdba novih zdravil in pristopov za obravnavo te bolezni.