Slovenski mladostniki se po pogostosti opijanja uvrščajo nad evropsko povprečje, je poudarila Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje. Kar četrtina vseh smrti med mladimi od 15 do 19 let je povezana z alkoholom. Posebno problematični so po njenem mnenju maturantski izleti, na katerih se mnogi mladi opijejo tudi do nezavesti.

Podobno so ugotavljali tudi drugi udeleženci konference o problematiki alkohola v zdravstveni regiji Koper. Maja Zorko z Inštituta za varovanje zdravja je tako izpostavila, da je za otroke z vidika čezmernega oziroma škodljivega pitja alkohola prvi tvegan dogodek valeta oziroma zaključek osnovne šole.

Pitje alkohola del slovenske kulture

Družbena sprejemljivost pitja alkohola je po mnenju Tadeje Hočevar z Inštituta za varovanje zdravja del slovenske kulture. Otroci pridejo prvič v stik z alkoholom pogosto kar doma, ponavadi jim ga ponudijo starši. O tem, da predstavlja alkohol problem, v slovenski družbi še ni splošno sprejeto mnenje, razhajajo pa se tudi mnenja, kako naj bi se problem reševalo, je dejala.

Da sodi Slovenija med t. i. "mokre kulture", kjer je uživanje alkohola vključeno v posameznikov vsakdan, je opozorila Zorana Medarić z Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem. Rezultati raziskav tako kažejo, da kar 22 odstotkov srednješolcev občasno uživa alkohol pred, med in po pouku, polovica jih alkohol občasno uživa na družinskih praznovanjih, delež tistih, ki ob koncu tedna redno posegajo po alkoholu, pa znaša 30 odstotkov.

Bi pomagale višje cene?

V Sloveniji bi na področju alkoholne politike po mnenju Kerstin Petričeve potrebovali nacionalni program oziroma strategijo, ki bi povezal različne vladne resorje, lokalno in nacionalno raven, nevladne organizacije in civilno družbo.

Med učinkovitimi ukrepi na področju alkoholne politike je Kerstin Petričeva poleg povišanja cene alkoholnih pijač omenila še licenciranje lokalov, v katerih se točijo alkoholne pijače, in prepoved oglaševanja tovrstnih pijač.

Cenovno zahtevnejši, a politično pogosto bolj sprejemljivi ukrepi, so organizirano svetovanje v primarnem zdravstvenem varstvu, naključno testiranje voznikov in izobraževanje prebivalstva. Šele izvajanje vseh omenjenih ukrepov pa lahko pomeni celovito alkoholno politiko, ki ima tudi velik učinek, je ocenila Kerstin Petričeva.

Država bi se po njenem mnenju lahko resneje ukvarjala z dvigom cen alkoholnih pijač, problematične lokale, v katerih se alkohol toči mladoletnikom, bi nadzirali z uvedbo licenčnin.