Čeprav vi gostite klopa, je lahko on tisti, ki izstavi račun

"Trije od štirih obolelih so dobili klopa v bližini doma“ in "Vsak četrti oboleli prisesanega klopa ni opazil“ so besede, s katerimi pristojni skušajo opozarjati na to, da ugriz klopa ni nekaj neobičajnega in da je na klopa treba biti še kako pozoren.

Človek je sicer za klope naključni gostitelj, saj se ti ponavadi prisesajo na ptiče in male gozdne sesalce, lahko pa tudi na večje živali. A tudi če klopa gostimo zgolj naključno, to še ne pomeni, da nam ne more na koncu "izstaviti računa" in nam povzročiti zdravstvenih težav.

Zato v okviru akcije "Varno in zdravo v naravo" pristojni skušajo promovirati zaščito pred boleznimi in pojasniti, kje se klopi zadržujejo, katera obolenja prenašajo in kako se pred njimi lahko zaščitimo.

Akcijo izvajajo tudi v Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana, kjer so svoje napore primarno usmerili na osnovne in srednje šole ter študentske domove v ljubljanski regiji. Njihove ciljne skupine so tudi različni ljudje, ki so v spomladanskem in poletnem času več v naravi. To so na primer kmetje, gozdarji, lovci, ribiči, taborniki in skavti.

Kot razlagajo na zavodu so klopi razširjeni na zaraščenih, slabo kultiviranih površinah, živijo pa v prsti. Visoka trava z grmovjem, robovi jas in gozdna podrast so idealni za širjenje klopov. Ko iščejo toplokrvnega gostitelja, po travi in grmovju ne priplezajo višje kot 70 centimetrov.

Pred katerimi boleznimi svarijo?

Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema. Na ZZV Ljubljana so razložili, da se prvi znaki bolezni ponavadi pokažejo po šest do štirinajstdnevni inkubaciji.

V prvi fazi bolezni se bolnik slabo počuti, boli ga glava, ima povečano telesno temperaturo, bolečine v mišicah in trebuhu, bruha in ima drisko. V drugi fazi, ki se običajno pojavi slab teden po prvi fazi, pa se pojavijo znaki prizadetosti možganskih ovojnic in/ali možganov. Visoko telesno temperaturo spremljajo močan glavobol, slabost, bruhanje, otrdelost vratu, tresenje rok in jezika. Bolnik ima težave z mišljenjem in koncentracijo, motnje zavesti, redko pa tudi paralizo mišic rok in nog.

Za lymsko boreliozo cepiva ni, pomembno pa je, da jo zdravniki hitro odkrijejo in zdravijo z antibiotiki. Gre za bakterijsko bolezen, ki jo lahko ugotovimo na podlagi tipičnih kožnih sprememb, ko se klop prisesa. Več o bolezni ...

Cepiva prav tako ni za erlihiozo, ki jo pristojni prav tako zdravijo z antibiotiki. Pri nas je to sicer redka bolezen. Če ima okužba lahko obliko, poteka brez znakov bolezni. Težja oblika bolezni se ponavadi razvije pri starejših osebah in tistih, ki imajo že tako oslabljen imunski sistem.