Spomladanskih srečanj sta se udeležila tudi slovenski finančni minister Anton Rop in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Gaspari je dejal, da bo IMF v kratkem obravnaval tako imenovano poročilo po 4. členu o Sloveniji za leto 2000 in poročilo o stabilnosti finančnega sistema, obe pa sta v teh dneh predmet pogovorov slovenske strani s predstavniki IMF.
Guverner Gaspari je razložil, da je poročilo po 4 . členu ocena makroekonomskega položaja v državi in pa ocena strukturnih reform, ki jih država izvaja, pri čemer naj bi bilo to pozitivno za Slovenijo. "IMF bo obe poročili obravnaval verjetno 11. maja, pri čemer želimo predlagati le manjše dopolnitve, sicer pa menimo, da sta obe korektni in da verodostojno odražata položaj v Sloveniji na tem področju. Slovenska vlada in Banka Slovenije dajeta pozitivno stališče glede ustrezne objave poročil," je dejal Gaspari. Strokovnjake IMF zanimajo predvsem ukrepi, ki jih bo morala BS uvesti za zmanjšanje stopnje inflacije. Zniževanje inflacije je eden glavnih ciljev, ki jih bo morala doseči Slovenija pred vključitvijo v EU.
Minister Rop, ki se v Washingtonu udeležuje pogovorov s predstavniki WB, je dejal, da se pogovori vrtijo okoli umeščanja Slovenije v novo vlogo, potem ko je lani iz skupine držav prejemnic posojil SB napredovala med posojilodajalke.
"Na srečanju smo se dogovorili za celo vrsto projektov, oblik pomoči in projektov, ki jih bomo v sodelovanju z IMF izvajali na področju JV Evrope. Glede na novo vlogo Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu se upravičeno vidimo na mestu vodilne države v regiji," je ob koncu zasedanja dejal finančni minister Anton Rop. Na ministrovo povabilo bo Slovenijo junija obiskal tudi namestnik predsednika Mednarodnega denarnega sklada.
IMFC in razvojni odbor WB sta v skupni izjavi izrazila zavezanost pomoči nerazvitim, pri čemer bo 22 najbolj revnim državam namenjeno 34 milijard dolarjev, z odpisom bilateralnega dolga pa se bo pomoč povečala na 53 milijard. Poleg tega bosta IMF in WB kmalu razširila Pobudo za pomoč močno zadolženim državam (HIPC) s sedanjih 22 držav na dodatnih 11, tako imenovanih konfliktnih držav. WB je tudi pripravljena sprejeti italijansko pobudo in ustanoviti poseben sklad za pomoč zdravstvu v nerazvitih državah. Vanj naj bi po besedah predsednika SB Jamesa Wolfensohna namenili približno milijardo dolarjev, predvsem za boj proti tuberkulozi in malariji.
Letošnje zasedanje poteka v mnogo bolj mirnem ozračju kot lansko leto, ko je policija aretirala kar 1.200 nasprotnikov globalizacije in izkoriščanja revnih držav. Letos se je v Washingtonu zbralo le okrog 200 demonstrantov, ki pa jih je povsem zasenčila navzočnost policije. Demonstranti so zahtevali ukinitev WB in IMF in opozorili na nepravičnost svetovnega gospodarskega in finančnega sistema.
Visoki finančni predstavniki desetih držav, ki največ prispevajo v Mednarodni denarni sklad (G-10), so v okviru spomladanskega zasedanja posebno pozornost posvetili reformam v delovanju globalnega finančnega sistema. Ameriški finančni minister Paul O'Neill, predsednik ameriške centralne banke Alan Greenspan in drugi predstavniki 183 držav članic IMF so se osredotočili zlasti na načine preprečevanja prihodnjih finančnih kriz.
IMFC je na posebnem sestanku v nedeljo obravnaval ameriško pobudo o zgodnjem preprečevanju izbruha finančnih kriz, saj je reševanje azijske finančne krize v letih 1997-1998 mednarodne finančne organizacije stalo več kot 100 milijard dolarjev. Na pobudo ameriške administracije so upravnega direktorja IMF Horsta Köhlerja pooblastili, da oblikuje boljše postopke za preprečevanje izbruha kriz.
