Skupina F: Portugalci izraziti favoriti, Čehi in Turki v boj za napredovanje

Da se razumemo: tudi ostale tri reprezentance, ki bodo igrale v skupini F na letošnjem Euru v Nemčiji, imajo svoje adute, a če zgolj preletimo igralski kader vseh štirih udeleženk omenjene skupine, hitro pridemo do zaključka, da Portugalska premore največ kakovosti, talenta in izkušenj. Vse razen zanesljive uvrstitve Cristiana Ronalda in druščine v izločilne boje bi bila velika senzacija.

PORTUGALSKA: Sprehodili so se do Nemčije, kjer lahko z zvezdniškim "senatorjem" Ronaldom pustijo velik pečat

Potem ko je Grčija na evropskem prvenstvu na Portugalskem pred natanko dvajsetimi leti (2004) kot pravi nogometni palček senzacionalno osvojila naslov evropskih prvakov in tako ponovila nenadejan uspeh danske reprezentance z Eura leta 1992, ko je v finalu premagala zelo močno izbrano vrsto gostiteljice turnirja na čelu s starajočim se zvezdnikom Luisom Figom, so solze tedaj čudežnega dečka portugalskega, evropskega in svetovnega nogometa Cristiana Ronalda obšle svet.

Dvanajst let pozneje (2016) so Ronaldo in druščina na podoben način kot predhodno grški nogometaši z zadetkom zlatega rezervista Ederja - sicer v precej manjšem obsegu - presenetili favorizirane gostitelje prvenstva stare celine Francoze in se sredi State de Francea (raz)veselili svojega prvega naslova evropskega prvaka. To je ob osvojenima 2. mestu na omenjenem domačem evropskem prvenstvu leta 2004 in 3. mestu na svetovnem prvenstvu daljnjega leta 1966 tudi največji uspeh portugalskega reprezentančnega nogometa. Od preostalih vidnejših dosežkov velja omeniti še tri uvrstitve v polfinale na evropskih prvenstvih, in sicer v letih 1984, 2000 in 2012.

Glede na bogato zgodovino, ugled in kakovost trenutnega igralskega kadra ne čudi dejstvo, da številni strokovnjaki in analitiki portugalsko reprezentanco uvrščajo ob bok Angliji, Franciji, gostiteljici turnirja Nemčiji in Španiji kot eno izmed glavnih favoritinj za osvojitev naslova evropskega prvaka. Portugalci na prvenstvo stare celine prihajajo na krilih brezhibno odigranih kvalifikacij. V svoji skupini niso imeli niti najmanj težav, njihovo moč pa so na lastni koži izkusile reprezentance Slovaške, Luksemburga, Islandije, Bosne in Hercegovine ter Lihtenštajna. Brez ene same izgubljene točke so se varovanci 50-letnega selektorja Roberta Martineza "sprehodili" do Eura, na katerem želijo vnovič pustiti velik pečat. Ob tem velja poudariti, da so potrugalski reprezentanti dosegli največ (36) in hkrati prejeli najmanj (2) zadetkov od vseh reprezentanc v minulih kvalifikacijah.

Konec marca je Portugalska odigrala tudi dve prijateljski tekmi. Švedska ni bila dorasel tekmec in je morala priznati premoč z 2:5, je pa zato Martinezova četa edini poraz pod njegovim vodstvom doživela v Ljubljani, kjer je slovenska izbrana vrsta z odlično igro vzela mero enemu od favoritov bližajočega se Eura (2:0). Čeprav Cristiano Ronaldo kot kapetan, najboljši strelec v zgodovini prvenstev stare celine (14 golov) in nogometaš z največ nastopi na omenjenem tekmovanju (25) predstavlja zaščitni obraz portugalske reprezentance, je treba poudariti, da selektor Martinez razpolaga tudi s številnimi drugimi aduti, ki lahko v vsakem trenutku prevesijo jeziček na tehtnici na svojo (portugalsko) stran.

Dirigentska palica je v zadnjem obdobju v rokah zvezdnika Manchester Uniteda Bruna Fernandesa, sicer najboljšega podajalca (7 asistenc) in po SofaScoru s povprečno oceno 8,34 najbolje ocenjenega portugalskega nogometaša v kvalifikacijah. Zelo pomembne vloge v ekipi imata Fernandesova kolega iz sinjemodrega dela Manchestra, Bernardo Silva in Ruben Dias - prvi je nezamenljiv na desnem krilnem položaju, medtem ko je drugi steber portugalske obrambe. Na bočnih položajih "marširata" Diogo Dalot in Joao Cancelo, levi krilni položaj pa je po več kot desetletju in pol nesporne Ronaldove "vladavine" zdaj v domeni zvezdnika AC Milana Rafaela Leaa.        

Kakor koli že, Portugalska predstavlja idealno kombinacijo izkušenj in mladosti, prekaljenih "senatorjev" in potentnih levov ter igra všečen napadalni nogomet, ki bi v Nemčiji po vseh napovedih moral priti do izraza. Portugalci so nedvomno izraziti favoriti skupine F in na evropsko prvenstvo prihajajo še dodatno motivirani zaradi zadnjega zdrsa na svetovnem prvenstvu pred dvema letoma, ko jih je v Katarju v četrtfinalu nekoliko presenetljivo izločil Maroko.

TURČIJA: V kvalifikacijah boljši od Hrvaške in Walesa, na Euru bodo zelo nevarni

Turška izbrana vrsta je nastopila na skupno štirih evropskih prvenstvih, največji dosežek pa ji je uspel leta 2008 v Avstriji in Švici, kjer so varovanci tedanjega selektorja Fatiha Terima v četrtfinalu po infarktnem izvajanju enajstmetrovk izločili Hrvaško in nato v polfinalu pošteno namučili še Nemce, a na koncu (za las) ostali praznih rok.

Prav Turki so dolgo časa veljali za hrvaško nočno moro, kar še danes v neformalnih pogovorih priznavajo naših južni sosedje. Na zadnjih dveh prvenstvih stare celine je turška selekcija zelo hitro spakirala kovčke in se vrnila v domovino. Čeprav so skozi svojo zgodovino venomer razpolagali s številnimi odličnimi nogometaši, v Turčiji nikoli niso uspeli v celoti razviti svojega potenciala. Turška izbrana vrsta je v kvalifikacijah za uvrstitev na EP v Nemčiji izvrstno opravila svoje delo. V razmeroma močni kvalifikacijski skupini s Hrvaško in Walesom je ob petih zmagah in dveh remijih doživela le en poraz in na koncu osvojila prvo mesto.

Pri tem izstopa podatek, da se je ob 14 doseženih golih med strelce vpisalo kar 12 različnih nogometašev, kar še dodatno potrjuje dejstvo, da ima današnja turška reprezentanca dovoljšnjo širino tudi za kaj več kot le obrobno vlogo na evropskem prvenstvu. Poleg uspešnih kvalifikacij turški navijači še kako dobro pomnijo odmevno zmago na prijateljski tekmi proti Nemčiji sredi lanskega leta (3:2), kar so varovanci italijanskega strokovnjaka Vincenza Montelle nekoliko skazili z letošnjima porazoma v pripravljalnem obdobju proti Madžarski (0:1) in še posebej Avstriji (1:6).   

Znana po svojem fanatičnem pristopu v kombinaciji z jasno izraženim moštvenim duhom in agresivnostjo Turčija na letošnji Euro prihaja v prepričanju, da lahko meša štrene tudi največjim favoritom. K temu cilju jo bo skušal popeljati nedvomno prvi zvezdnik reprezentance in vezist milanskega Interja Hakan Calhanoglu, obenem pa bo zanimivo videti, kako se bosta pod sojem žarometov EP-ja znašli vzhajajoči zvezdi turškega nogometa, 19-letna člana madridskega Reala oziroma torinskega Juventusa Arda Güler in Kenan Yildiz.

Gotovo je, da bodo izbranci Vincenza Montelle glede na demografski mozaik gostiteljice letošnjega evropskega prvenstva deležni bučne podpore s tribun. V skupini s favoritinjo Portugalsko, vselej neugodno Češko in (veliko) neznanko Gruzijo turška izbrana vrsta računa na preboj v izločilne boje. Vse, kar bo več od tega, bo bonus in hkrati odlična popotnica za nadaljnji razvoj te nedvomno nadarjene generacije turškega reprezentančnega nogometa.

ČEŠKA: Od zlatega obdobja s Panenko do rednih udeležb na evropskih prvenstvih

Malce boljšim poznavalcem z daljšim stažem spremljanja reprezentančnega nogometa je prva asociacija na češko izbrano vrsto zagotovo evropsko prvenstvo leta 1976, ki ga je gostila nekdanja Socialistična federativna republika Jugoslavija. Tedaj so Čehi nastopili s Slovaki pod skupno češkoslovaško zastavo in v skupini z Anglijo, Portugalsko ter Ciprom nekoliko presenetljivo osvojili prvo mesto. 

V izločilnih bojih so najprej v četrtfinalu z izidom 4:2 odpravili takrat prav tako zelo močno reprezentanco Sovjetske zveze, v polfinalu je nato s 3:1 padla še Nizozemska za končni zmenek z Zahodno Nemčijo, ki je v beograjskem finalu veljala za favorita. Toda to je bil račun brez krčmarja, saj so češkoslovaški nogometaši na čelu z izjemnim Antoninom Panenko po osmih serijah izvajanja enajstmetrovk prišli do naslova evropskih prvakov. Prav omenjeni Panenka je z legendarno izvedenim ("spodkopanim") strelom z bele pike (p)ostal sinonim za inovativen način izvajanja enajstmetrovk(e), ki mu še dandanes sledijo nekateri največji mojstri nogometne igre.

Dve desetletji pozneje, na evropskem prvenstvu v Angliji 1996, se je Češka kot samostojna država na čelu z nepozabnim Karelom Poborskym ovenčala s srebrno medaljo, potem ko je nekoliko nesrečno izgubila v finalu proti nemški izbrani vrsti, za katero je odločilni zadetek dosegel Oliver Bierhoff. Na tem mestu je vsekakor potrebno izpostaviti, da so Čehi vse od razpada skupne Češkoslovaške leta 1993 nastopili na vseh dozdajšnjih prvenstvih stare celine. Ob že omenjenem drugem mestu v Angliji je češka reprezentanca vnovič opozorila nase z uvrstitvijo v polfinale na Euru na Portugalskem leta 2004. 

Blizu novemu uspehu so bili varovanci selektorja Ivana Haška na zadnjem EP-ju pred tremi leti, ko so v osmini finala izločili favorizirano Nizozemsko (2:0) in nato v četrtfinalu po hudem boju morali priznati premoč slovenski tekmici na letošnjem Euru Danski, ki je bila boljša z 2:1. Čehi prihajajo v Nemčijo s popotnico dobro odigranih kvalifikacij, ki so jih zaključili na drugem mestu z istim številom osvojenih točk kot zmagovalka skupine Albanija. Prvo ime te reprezentance je zagotovo izkušeni vezist londonskega West Hama Tomaš Souček, ob bok katerega je treba postaviti še napadalca Bayerja iz Leverkusna Patricka Schicka, levega bočnega branilca Davida Juraseka in osrednjega branilca Ladislava Krejčija.

Želja čeških nogometašev na čelu s selektorjem Haškom je jasna: preboj v izločilni del, kjer pa je v eni tekmi možno prav vse. Nenazadnje so to dokazali na omenjenem prejšnjem prvenstvu stare celine, kjer bi se s kančkom sreče lahko potegovali tudi za naslov evropskih prvakov. 

GRUZIJA: Debitantka na največjih tekmovanjih želi pokvariti zabavo najboljšim

Zagotovo ne spada v krog reprezentanc s predznakom "atraktivna", a ko imaš v svoji zasedbi nogometaša takšnega kova, kot je Napolijev napadalno usmerjeni vezist Hviča Kvarachelija, čigar tržna vrednost po Transfermarktu znaša približno 80 milijonov evrov, potem je zagotovo ne gre podcenjevati.

Gruzijci so si premierni nastop na enem od največjih reprezentančnih tekmovanj zagotovili skozi končnico skupine C Lige narodov, kjer so najprej v polfinalu z 2:0 izločili Luksemburg in nato po pravi drami po izvajanju enajstmetrovk v finalu še izbrano vrsto Grčije (4:2). Še danes dobro pomnimo neverjetne prizore navdušenja, delirija in ponosa gruzijskih navijačev, ki so po uspešno izvedeni odločilni enajstmetrovki Nika Kvekveskirija v nekaj sekundah napolnili zelenico Boris Paičadže Dinamo Arene v Tbilisiju.

Čeprav so v kvalifikacijskem delu za uvrstitev na Euro v skupini s Španijo, Škotsko, Norveško in Ciprom osvojili predzadnje četrto mesto, to Gruzijcev ni zmotilo oziroma vplivalo na njihovo samozavest, saj v Nemčijo prihajajo odločeni, da pokvarijo zabavo favoritom. "Tistim, ki niso verjeli v nas in govorili, da si nismo zaslužili nastopa na Euru, sporočam, da bodo v Nemčiji spremljali reprezentanco, ki ve, kaj hoče. Nikoli v življenju še nisem občutil tako močnih čustev," je po veličastnem uspehu ob uvrstitvi na EP dejal prvi zvezdnik gruzijske izbrane vrste Hviča Kvarachelija. 

Občasni spremljevalci nogometnega dogajanja na stari celini bi lahko zlahka zaključili, da aktualno gruzijsko reprezentanco sestavljajo "Kvarachelija in deset anonimnežev", toda malce podrobnejši vpogled v zasedbo, ki jo vodi nekdanji francoski reprezentant Willy Sagnol, kaže na nekaj povsem drugega. Med vratnicama je standardni čuvaj mreže Valencie Giorgi Mamardašvili, nadalje v obrambni vrsti najdemo Šahtarov dvojec Giorgi Gočoleišvili - Irakli Azarovi, medtem ko zvezno vrsto med drugimi sestavljata Giorgi Kočorašvili iz španskega Levanteja in Watfordov Giorgi Čakvetadze. V napadalnem delu pa sta zanimivi imeni Zurika Davitašvilija (levo krilo Bordeauxa) in prva napadalna izbira selektorja Sagnola Georges Mikautadze iz Metza.

Kljub napovedim številnih strokovnjakov, da bo Gruzija skupinski del EP-ja zaključila na zadnjem mestu, družino s Kavkaza ne gre podcenjevati. Ob dejstvu, da bo že tako ali tako organizirano, čvrsto in kompaktno reprezentanco v vlogi nespornega vodje na zelenici vodil zvezdnik Napolija Kvarachelia, velja k temu dodati še posebej izražen čustveno-nacionalni naboj oziroma velik motiv, da se v svojem debitantskem nastopu na evropskih prvenstvih želi predstaviti v čim boljši luči in morda - kdo ve - pošteno zmeša štrene najboljšim.