Predlog zakona predvideva, da bi vse osebe, proti katerim je vložena obtožnica na haaškem sodišču, prepeljali pred lokalnega sodnika, kjer bi ga identificirali. Osumljeni bi nato imel tri dni časa, da se pritoži, vrhovno sodišče pa bi nato odločilo, ali naj ga pošlje v Haag. Marićeva ni navedla, če bodo aretacije izvajali pripadniki policije Republike srbske. Marićeva je še napovedala, da bo vladna delegacija Republike srbske pod vodstvom premiera Mladena Ivanića jutri odpotovala v Haag, kjer se bo v četrtek in petek sešla s predstavniki sodišča.
Kot poroča naša sodelavka in dopisnica agencije Beta Julija Bogojeva, je Biljana Plavšić pred kartkim zamenjala svojega odvetnika, vendar njen novi odvetnik Robert Pavić do predvčerajšnjim še ni vložil prošnje za njeno predčasno izpustitev na svobodo, čeprav je to pred določenim časom sam napovedal. Medtem je glavna tožilka Carla Del Ponte preko svoje predstavnica Florence Hartmann izrazila pripravljenost, da takšno prošnjo podpre, zato, ker se je Plavšićeva prostovoljno predala 10. januarja letos in zato, ker po novem sodeluje s tožilko. Plavšićeva bi tako lahko bila izpuščena pred začetkom sojenja, vendar o tem ne odloča tožilka temveč sodniki, ki bodo pri odločitvi upoštevali vse vidike. Možnosti za ugodno rešitev zahteve za izpustitev Plavšićeve pa so večje tudi zato, ker zanjo jamčijo oblasti v Beogradu, ki po Miloševićevi izročitvi haaškemu sodišču v Haagu uživajo večjo kredibilnost.
Potem ko so oblasti v Beogradu Haagu izročile nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Republika srbska ostaja edina entiteta na območju nekdanje Jugoslavije, ki še vedno uradno ne sodeluje s haaškim sodiščem. Na prostosti, domnevno nekje na območju Republike srbske, sta tako še vedno politična in vojaška voditelja bosanskih Srbov, Radovan Karadžić in Ratko Mladić.
