Razpetost med delom, družino in družbo

Kandidatke stranke Zares v sedmi volilni enoti s sedežem v Mariboru Janja Vidmar, Alenka Šoštarič in Zdenka Kovač so v strankini klepetalnici na Trgu svobode spregovorile o neenakosti med spoloma pri delu, v politiki in zasebnosti, medsebojnih odnosih v družini in partnerskih zvezah ter umetnosti usklajevanja kariere in družinskega dela.

Kot so ugotavile nekdanja ministrica za regionalni razvoj Kovačeva, svetovalka direktorja za področje trženja na Pošti Slovenije Šoštaričeva ter pisateljica in scenaristka Vidmarjeva, mnoge, zlasti poklicno uspešne ženske trdijo, da v službi niso v neenakopravnem položaju z moškimi. Pogled na podatke evropskega in slovenskega statističnega urada pokaže še bolj zgovorne podatke, so ugotovile kandidatke Zaresa.

Nedavno poročilo evropske komisije o enakosti žensk in moških za leto 2008 namreč pove, da ima v celotni EU univerzitetno izobrazbo približno 60 odstotkov žensk in da imajo na splošno boljšo izobrazbo kot moški. Kljub temu je stopnja zaposlenosti za ženske nižja kot za moške, in sicer v povprečju za 15 odstotkov. Ženske ob tem zaslužijo na uro približno 15 odstotkov manj kakor moški, pri doseganju visokih položajev pa imajo več težav. Število žensk na direktorskih mestih se povečuje zelo počasi, trenutno jih je v celotni EU le tretjina.

Vidmarjeva je kot kulturnica opazila, da je pot žensk bolj trnova kot za moške kolege, prav tako je po njenih besedah v Društvu slovenskih pisateljev bistveno manj žensk. Kovačeva je dejala, da je za njo zelo raznolika kariera, od podjetnice do matere samohranilke, sicer pa je menila, da so ženske večinoma v vlogi povezovalk v družbi.

Šoštaričeva je menila, da so ženske v sociali in pedagogiki dosti bolj uspešne kot moški. Na vprašanje, zakaj ne napredujejo na višja delovna mesta, pa je odvrnila, da se ženske ne odzivajo na znani delovni čas po delovnem času, kamor spadajo na primer golf in večerje, saj se temu odpovedujejo in svoj čas raje namenjajo družini.

Ugotovitve mednarodne raziskave o porabi časa, v kateri je sodelovalo 15 držav, kažejo, da so Slovenke izrazito zaposlene s poklicnim in družinskim delom, imajo pa zelo malo prostega časa. Vidmarjeva je v zvezi s tem menila, da perfektnih mater ni, nikjer pa ni dokazano, da so boljše mame tiste, ki so cel dan z otrokom. Kovačeva je poudarila deloholizem Slovencev, ki smo vzeli delo kot čast, oblast in vpliv, Šoštarič pa je dodala, da bi razpetost med delom, družino in družbo presegli z uvedbo davčne olajšave za polovični delovni čas.