Pobuda za pomnik slovenstvu se je porajal že dalj časa, bolj konkretne obrise pa je dobila decembra lani. Pomnik naj bi postavili v urbanistično privlačnem delu Ljubljane. Pri izbiri kraja so tehtali med več kraji, povezanimi z zgodovino slovenske besede, a je nazadnje prevladala prestolnica države kot kulturno središče.
Glavni pobudnik za Rastočo knjigo je Novomeščan dr. Janez Gabrijelčič, član Računskega sodišča v Ljubljani. Med ostalimi pobudniki so še nekateri drugi Dolenjci, denimo dr. Stane Granda, dr. Tone Horvat, dr. France Novak, dr. Peter Jerman in drugi. Zamisel je med drugimi z veseljem podprl predsednik SAZU akademik France Bernik. V času nastajanja je zamisel podprl tudi olimpionik Leon Štukelj.
Zamisel pobudnikov tega projekta predvideva pomnik v obliki nekakšnega svetilnika, na katerem bi se s pomočjo elektronskih medijev na stilizirani "rastoči knjigi" prikazovali ključni slovenski knjižni spomeniki, kot so Brižinski rokopisi, Trubarjeva Abecedarij in Katekizem, Dalmatinov prevod Biblije, Vegove Logaritemske tablice, Prešernove Poezije in podobno. Na pomniku naj bi bili zapisani tudi vsi, ki bodo prispevali denar za njegovo postavitev. Ta "rastoča knjiga" bi lahko vsako leto rasla z novimi imeni, je pojasnil Pezelj.
Kdaj bo pomnik nared, bo odvisno od zbranega denarja. Nasploh pa: če se bo zbralo več denarja, bi bil pomnik lahko v obliki slavoloka ali celo stavbe
