Kot je po pogovorih dejal Drnovšek, sta s predsednikom Evropske komisije govorila o glavnih točkah v pogajalskem procesu. Pri tem sta ugotovila, da se na nekaterih področjih sicer pojavljajo težave, vendar pa je premier izrazil prepričanje, da jih bo mogoče uspešno rešiti, tako da bo proces širitve še naprej tekel brez zastojev. Drnovšek je Prodija seznanil tudi z razvojem v Sloveniji, z dosežki v gospodarstvu in sprejemanjem evropskega pravnega reda. Sicer je premier izrazil pričakovanje, da bo sodelovanje med Slovenijo in Evropsko komisijo uspešno tudi v prihodnje.
Predsednik Evropske komisije Prodi je izrazil zadovoljstvo nad napredkom Slovenije v pristopnih pogajanjih, menil je tudi, da je ta na nekaterih področjih izreden. Priznal je, da sicer obstajajo nekatera odprta vprašanja, da pa komisija kljub temu meni, da bi morala Slovenija skleniti pogajanja do konca prihodnjega leta, saj je nato potrebno zagotoviti še vsaj leto dni za ratifikacijski proces pristopnih pogodb v članicah povezave. S tem bi Slovenija lahko postala formalna članica EU leta 2004. Glede problemov v pogajanjih je Prodi izpostavil vprašanje prehodnih obdobij za prost pretok delovne sile iz prihodnjih novih članic EU, vendar pa je ob tem poudaril, da gredo napori Slovenije in EU v isto smer, saj je cilj obeh čimprejšnja širitev. Dodal je, da mora Evropska komisija upoštevati javno mnenje tako v kandidatkah kot tudi v državah članicah, in izrazil prepričanje, da bo mogoče z upoštevanjem teh vidikov in nadaljnjim medsebojnim sodelovanjem ta cilj tudi doseči.
V zvezi z možnostmi Slovenije, da bi bila izvzeta iz sedemletnih prehodnih obdobij za prost pretok delovne sile, je Prodi dejal, da je petnajsterica pri tem vprašanju zavzela skupno stališče in da izjeme v tem trenutku niso mogoče. Poudaril je, da je komisija uspela s predlogom, da bi stanje preverili že po dveh letih, in omenil možnost, da bi Slovenija s posameznimi članicami sklenila dvostranski sporazum o sprostitvi pretoka delovne sile. Izrazil je še prepričanje, da bo mogoče to vprašanje rešiti v duhu sodelovanja in sicer tako, da Slovenija ne bo oškodovana.
Glede zapiranja prostocarinskih prodajaln (PCP), ki bi jih morala Slovenija zapreti s 1. junijem, vendar pa tega zaradi odločitve ustavnega sodišča o zadržanju izvajanja zakona o preoblikovanju PCP do svoje dokončne odločitve še ni storila, je Prodi dejal, da je bil takšen dogovor sklenjen že leta 1998, nato pa večkrat preložen. Menil je, da ne gre za večji problem, in menil, da bi lahko sprejeli ukrepe, s katerimi bi omilili škodo, ki bi nastala od zaprtju teh trgovin, sodelovali pa bi lahko tudi pri njihovem preoblikovanju.
Prodi je spričo napovedi Avstrije, da bo zamrznila pogajanja o transportu s Slovenijo, povedal, da se je s svojim sogovornikom o tem pogovarjal, da pa bo Slovenija kmalu dobila ustrezna pojasnila.
Predsednik Evropske komisije, ki ga na obisku v Sloveniji spremljata tudi komisar za širitev Guenter Verheugen in glavni pogajalec za Slovenijo Jaime Garcia Lombardero, bo imel popoldan pogovore še s predsednikom države Milanom Kučanom, s predsednikom državnega zbora Borutom Pahorjem, nagovoril pa bo tudi poslance. Jutri ima predsednik komisije zaseben program, komisar Verheugen pa bo imel v petek pogovore z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom in ministrom za evropske zadeve Igorjem Bavčarjem, sestal se bo s predstavniki slovenskih sindikatov in imel predavanje na blejski poslovni šoli.
