okviru 38. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni sta Turistična zveza Slovenije in Zveza društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije Vinis pripravili posvet o vinogradniško-vinskem turizmu. Namen posveta, ki se ga je udeležil tudi minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek, je promovirati celovitost vinogradniške pokrajine z vsemi značilnostmi, posebnostmi in naravnimi danostmi. Razpravljavci so se med drugim zavzeli, naj vinski turizem postane enakovreden ostalim oblikam turizma, tujega in domačega gosta pa naj bi zadržal dlje kot le nekaj ur ali en dan.
Predsednik Vinisa Stanko Šoster je orisal spremembe, ki jih je slovenska vinogradniška krajina doživljala v tem stoletju. Za sedanje obdobje je dejal, da ga zaznamuje nova ozaveščenost, ki se zrcali v integrirani
pridelavi vina s čim manj kemikalijami in zaščitnimi sredstvi, ponekod že s čisto biopridelavo vina.
Vinogradniški strokovnjak s Kmetijskega zavoda v Mariboru Roman Štrbuc je menil, da je zgodovina vinske trte zgodovina slovenskega človeka. Danes imamo v Sloveniji s trto zasajenih približno 22.000 hektarov površin, ki imajo najprimernejše lege celo v svetovnem merilu. Vendar je na njih veliko zastarelih vinogradov, nujno potrebnih obnove. Štrbuc je med drugim opozoril kmetije ob slovenskih vinskih cestah, da s prizadevanji, da vsaka gostom ponudi vse, ena drugi odžirajo zaslužek in ustvarjajo zamere. Vinske turistične ceste, v Sloveniji jih je že več kot 20, so poleg turistične ponudbe na kmetijah osnova vinskega turizma v Sloveniji.
