Ali lahko vplivneži medijem prepovejo povzemanje njihovih objav?

Kako je s povzemanjem vsebin na družbenih omrežjih različnih znanih osebnosti, ki so zanimivi tako nam medijem kot našim bralcem in gledalcem, smo povprašali odvetnika Ceneta Grčarja, ki se ukvarja s civilnim pravom, predvsem z avtorskim, medijskim, pogodbenim pravom, pravom osebnostnih pravic ter kazenskim, upravnim in ustavnim pravom. 

Medijsko povzemanje vsebin: za kako javno osebo gre? Je politik ali glasbenik?

Že ob prvem vprašanju, kako je z medijskim povzemanjem vsebin družbenih omrežij znanih Slovencev in Slovenk, Grčar pojasni, da je v prvi fazi treba določiti, za kakšno javno osebo gre – relativna javna oseba ali absolutna javna oseba?

"Pri povzemanju objav na družbenih omrežjih je pomembno ločevati med objavami absolutno javnih oseb, kot so npr. politiki in političarke, monarhi in njihove ožje družine, ter objavami relativno javnih oseb, med katere sodijo znane osebe iz sveta zabave (glasbeniki, igralci ...), športa, podjetništva (npr. tuji Bill Gates, Mark Zuckerberg, Elon Musk ... Med slovenskimi pa: npr. Igor Akrapovič, Janez Škrabec, Boštjan Bandelj, Damian Merlak idr.) in seveda tudi vplivneži z družbenih omrežij, pojasni Grčar in nadaljuje, da so pravila povzemanja objav pri teh dveh skupinah ljudi seveda drugačna."

'Četudi ima politik zaseben profil, lahko povzemamo skoraj brez omejitve'

"Objave absolutno javnih oseb na njihovih javnih družbenih omrežjih je mogoče povzemati skoraj brez omejitev – njihova pravica do zasebnosti je v tem smislu izjemno omejena. Četudi bi imela absolutno javna oseba ti. zasebni profil, znotraj katerega pa bi bilo npr. 70 'sledilcev', ne bi šlo dejansko za zasebno objavo v tem krogu, saj kot zasebni krog šteje ozek družinski krog z najožjimi osebnimi prijatelji. Vse kar je širše od tega, šteje po zakonu za javnost. Je pa treba v takem primeru tehtati pomembnost pravice javnosti do obveščenosti s pravico te javne osebe do njegove (pričakovane) zasebnosti – v tem smislu bi bilo povzemanje nekih objav z zasebnega profila družbenih omrežij teh absolutno javnih oseb, katerih namen je izključno zabavanje javnosti ali potešitev radovednosti javnosti, nedopustno ali vsaj izjemno omejeno," pravi Grčar in dodaja, da če bi ta absolutno javna oseba na svojem zasebnem profilu razkrila, da na račun davkoplačevalcev uživa na primer na izjemno dragi lokaciji v zelo dragem hotelu, potem mediji upravičeno povzamejo to objavo: "Četudi gre za 'zasebno' objavo. In povsem enako bi veljalo, če bi objavili povzetek objave tretje osebe, iz katere bi bilo razvidno politikovo razsipništvo na račun države."

'Opozorila ob objavi, da povzemanje medijem ni dovoljeno, so brez pravnega učinka'

Pri relativnih javnih osebah, torej pri znanih osebah iz sveta zabave, športa in podjetništva pa so stvari malce drugačne kot pri absolutno javnih osebah. Kot pravi Grčar, 'je povzemanje objav na njihovih javnih družbenih omrežjih dovoljeno ob pogoju, da je poročanje o tem v javnem interesu – npr. članek o tem, kako dopustujejo znani Slovenci, kjer bi bilo dovoljeno povzeti nekaj objav iz javnih družbeno-omrežnih profilov znanih oseb o kraju njihovega dopustovanja z namenom ponazoritve. Pravico javnosti do obveščenosti je tu sicer ožja oziroma bolj omejena s pravico do (pričakovane) zasebnosti znane osebe iz sveta zabave, športa in podjetništva. Pri tem so morebitna opozorila ob objavi, da povzemanje medijem ni dovoljeno, brez pravnega učinka, saj gre za javne objave. Omejitev javne objave je pri poročanju medijev o znanih in njihovih predhodno javnih objavah na javnih profilih vezana zgolj na novinarske standarde, na kodeks novinarske etike. Mediji lahko poročajo o tistih vidikih življenja relativno javnih oseb, ki so v javnem interesu ali so jih sami javno delili.'

Je pa povzemanje objav iz družbenih omrežij za posamezen medij vedno podrejeno tudi pravilom avtorskega prava. Kaj to pomeni? To pomeni, da so objave na družbenih omrežjih  večinoma sestavljene iz besedilnega dela in/ali fotografij, videov (tudi animacij) ali likovnih del (npr. ilustracij), torej iz varovanih avtorskih del, pri čemer so pogosto njihovi avtorji kar sami imetniki socialno-omrežnega 'računa', zlasti če gre za objave nekih relativno znanih oseb. "Ni pa nujno, da so njihove objave tudi avtorskopravno urejene – lahko te javne osebe sploh ne vedo, da z lastno objavo neke zgodbe kršijo pravice intelektualne lastnine tretjih, zato so sami lahko podvrženi neki proceduri zaradi kršitve, posledično pa kršitev potem pade tudi na medij, če tako avtorskopravno sporno objavo deli naprej. Avtorsko pravo pozna ti. kaskadno odgovornost, ki zagotavlja prizadetemu avtorju povrnitev škode od vseh kršiteljev v celotni vrsti kršitev, obenem pa so vsi kršitelji solidarno odgovorni za kršitev. To pomeni, da bi bil medij lahko tožen, čeprav je 'le povzemal' objavo javne osebe, če je ta s svojo objavo kršila avtorsko pravico druge osebe."

Razlika med zasebnim in javnim profilom na družbenih omrežjih

Status profila (zaseben/javen) pomeni, da imetnik socialno-omrežnega računa opredeli, komu so njegove objave namenjene – določi torej krog oseb, ki ga lahko spremlja, ki lahko vidi njegove objave; določi, ali si želi objave ohraniti v krogu družine in ožjih prijateljev in ima tak profil zato tudi zaprt oz. zaseben, s tem pa na njen manjše število sledilcev. Kot rečeno že zgoraj, pri opisovanju pravic povzemanja vsebin, ki se tičejo absolutno javnih oseb, so zadeve jasne. Politik ima lahko tudi zasebni profil, a če ima tam veliko sledilcev, to ni več zasebni profil.

Kje je meja, kaj je resnično zasebni profil in kaj ne? Grčar pojasnjuje: "Če gre res za izjemno zaseben profil, na katerem ima javna oseba zgolj nekaj deset sledilcev (npr. 20), potem je treba to upoštevati in objav iz takega zasebnega profila ni mogoče 'poobjavljati' v mediju, niti o tem poročati v smislu dnevnih vesti in zanimivosti. Izjema bi bila mediju omogočena le, če bi šlo za izrazit javni interes vezan na neko zasebno objavo, ki bi kazala npr. na zlorabo javnega denarja ali oblasti (npr. pri politikih), na kazniva dejanja (npr. spolno zlorabo mladoletne osebe s strani javne osebe), na zlorabo javne podobe (npr. prekomerno pitje alkohola v zasebnosti, v okviru javne podobe pa zagrizeno nasprotovanje uživanju alkohola nasploh). Če je profil javne osebe zaseben, a ima na njen vseeno npr. 600 sledilcev, ali pa tudi 'le' 543, gre po moji oceni še vedno za javnost. V takem primeru se ravna enako kot pri javnem profilu."

Grčar pojasnjuje, da javni profil javne osebe (pa naj gre za absolutno javno osebo ali za relativno javno osebo) pomeni, da se je ta oseba sama odločila, da bo objave delila z javnostjo, kar pomeni, da ne more pričakovati neke zasebnosti in mediji objave na takih profilih lahko objavijo, četudi bi morda javna oseba pod izvorno objavo zapisala opozorilo oz. 'disclaimer', da ne pusti objave medijem.

Novinar ne sme pozabiti na novinarski kodeks in etiko

"Kljub temu, da taka pravna opozorila, kot so 'disclaimerji' na javnih profilih javnih oseb nimajo neke pravne veljave, pa je vseeno potrebno biti pozoren pri tovrstnih objavah in disclaimerjih, če je njihova vsebina vezana npr. na otroke javne osebe, ki so posebej varovana kategorija, zato je potrebno njihove obraze ali identiteto zakriti (zlasti, če gre za mlajše mladoletne osebe – priporočljivo do starosti 15 let). Če je javna objava na javnem profilu javne osebe vsebinsko občutljiva (npr. težja bolezen, smrt v družini, spontani splav ipd.), potem naj novinar ravna v skladu s kodeksom etike."

Grčar poudarja, da če neka (tudi relativno) javna oseba javno objavi na javnem odprtem profilu neko objavo, potem njena objava postane dostopna javnosti tudi medijem. Če je taka javna oseba želela zasebnost, potem nekega obvestila ne bi objavila javno in na javnem profilu. Tako da so ta pravna opozorila namenjena morda bolj temu, da želijo kontrolirati monetarno posledico in morda tržiti to novico ali podobo: "Seveda je to legitimen interes."

Pravica do prepovedi 'poobjave', a pravica ni absolutna

Pravi, da v okviru pravice do zasebnosti kot človekove pravice imajo javne osebe dejansko pravico varovati svojo (javno) podobo in v tem smislu prepovedati 'poobjavo' neke njihove fotografije z njihovo podobo: "Vendar taka prepoved nima učinka, če gre za informacijo, ki jo medij sme 'reproducirati' v skladu s pravico javnosti do obveščenosti – to pa sme, če gre za neko za javnost pomembno zadevo. Dejstvo je, da so te osebe iz sveta zabave postale relativno javne ravno zaradi delovanja medijev in njihovega obveščanja javnosti, zato so v osnovi pristale na to medijsko 'izkoriščanje' njihove zasebnosti. Pravico sicer imajo, da v nekem trenutku rečejo, da je dovolj ali da določenega dela zasebnosti ne bodo javno izrabile, ampak medij ima lahko še vedno pravico poročati o nekem delu zasebnosti. Meja med pravico medija do poseganja v njihovo zasebnost je vedno konkretna in jo je treba vsakič znova določati oz. presojati do kje se še sme in od kje dalje več ne. Ni enoznačnega pravila ali formule."

Objava, ki izgine čez 24 ur: kaj pa če nekdo naredi posnetek zaslona?

Na družbenih omrežjih je zadnja leta priljubljeno objavljanje tudi na t.i. 'zgodbah', to so objave, ki izginejo čez 24 ur, in na tej točki nekateri mediji prosto po Prešernu objavljajo posnetke zaslonov, drugi se temu raje ognejo. Kaj prvi Grčar? "Pri instagram zgodbi je pravilo enako kot za vsako drugo objavo, res pa je, da je namen in ureditev instagram zgodbe vezana na pravilo 24-urne objave, kar pomeni, da na izvornem socialnem omrežju po 24 urah izgine. To bi pomenilo, da tudi mediju pravica linkanja ali 'embed' (povezava na direkten profil) povzemanja izgine."

Posnetek zaslona je sicer možna, je pa potrebno paziti potem tudi na avtorskopravni vidik, 'saj gre pri izdelavi posnetka zaslona za reprodukcijo (izključna avtorska pravica reproduciranja), da imate podan citirni namen (tj. soočenje, napotitev, ponazoritve), da bi bila vest tako tudi iz tega vidika upravičena in avtorskopravno prosta'. "Tako je meja med objavami medija o dogajanju na socilanih omrežjih javnih oseb enako podvržena merilu, da ne gre za povzemanje novic samo za potešitev radovednosti javnosti."

Slavni 'disclaimer', ki medijem prepoveduje povzemanje nima veliko teže

'Disclaimer' oziroma opozorilo pred prepovedjo objave vsebine v medijih je v zadnje pol leta v porastu tudi med znanimi Slovenci. Grčar poudarja, da takšna prepoved nima pravne veljave: "Če je njihova javna objava na javnem profilu opremljena z opozorilom, da je objava zasebne narave, za to javno osebo ne bo imela pričakovane posledice v prepovedi, sploh, če gre za objavo, ki je za javnost pomembna. Gre za javno objavo na javnem profilu te javne osebe na javno dostopnem družbeno-socialnem omrežju, ki se dejansko 'obnaša' kot medij v pravnem smislu, potem je ta javna objava dostopna tudi medijem in jo smejo poobjaviti. Če je profil javen, se objave običajno štejejo kot namenjene širši javnosti, kar omogoča medijem, da jih povzemajo, vendar še vedno s spoštovanjem do izvirnika in v kontekstu, ki ne izkrivlja vsebine, ter z omejenim spoštovanjem pravice do zasebnosti in upoštevaje avtorske pravice."