10 let urbanega čebelarjenja v Cankarjevem domu

Pobudnik je bil sodelavec Cankarjevega doma Franc Petrovčič, ki je tudi sam čebelar (za dosedanje delo je prejel odlikovanje Antona Janše III. reda). Med, ki ga njihove čebele že desetletje pridelujejo, je zelo uspešno prestal analize Referenčnega laboratorija v Bremnu in je vključen v shemo višje kakovosti, certifikat SMGO (Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo). Cankarjev dom je tudi eden od pobudnikov društva Urbani čebelar, ki skrbi za uveljavljanje, izobraževanje in odgovorno ravnanje s čebelami v mestu, ter član Čebelje poti v Ljubljani, ki jo je leta 2015 zasnovala ter jo danes vodi in nadgrajuje Mestna občina Ljubljana. S čebelami v mestu povečujejo biotsko raznovrstnost, saj oprašujejo mestne rastline in tako znatno prispevajo k njihovemu razmnoževanju. Letos spomladi v njihovih panjih brenči šest družin kranjskih čebel.

Čebele na eni od streh Cankarjevega doma od leta 2011

Pobudo za urbano čebelarstvo je dal spomladi 2011 sodelavec Cankarjevega doma Franc Petrovčič, vodja obratovanja in vzdrževanja ter pomočnik direktorja tehničnega sektorja, ki se v prostem času doma ukvarja s čebelami in pridelavo naravnega medu. Zamisel, ki se je porodila ob spremljanju strokovnih člankov o mestnem čebelarstvu v Londonu in o namestitvi panjev na strehi Opere v Parizu, je bila sprejeta z navdušenjem in tako so 1. aprila 2011 začeli s tremi družinami kranjskih čebel v panjih na eni od teras razgibane strehe Cankarjevega doma.  

Gre za šest ameriških nakladnih panjev LR s spremenljivim volumnom, ki preprečujejo rojenje, ker jih je mogoče povečevati glede na rast družine, v njih pa je ravnanje s čebelami tudi preprostejše. Po prezimitvi je v vsakem panju spomladi okoli deset tisoč do petnajst tisoč čebel, družina pa se ob ugodnih razmerah namnoži do petdeset tisoč. 

V mestnem okolju je za čebele ugodna paša; čeprav na prvi pogled morda ni videti, je v mestu veliko dreves, nasadov in vrtov. Prednost je tudi v tem, ker rastlinja ne škropijo proti škodljivcem (spomnimo se lahko pomora čebel pred leti in tudi letos zaradi škropljenja njiv na podeželju), izpušni plini pa na kakovost bere ne vplivajo. 

S čebelami v mestu tudi povečujejo biotsko raznovrstnost, saj oprašujejo mestne rastline. Čebele so opraševalke od 75 do stotih pomembnih rastlinskih vrst ter tako znatno prispevajo k njihovemu razmnoževanju in k pridelku. 

Na pašo čebele letajo do treh kilometrov od panja in od Cankarjevega doma imajo v tem krogu Tivoli, Rožnik, grajsko pobočje, mestne okrasne nasade, drevorede … s cvetjem in drugimi medonosnimi drevesi. V samem mestu pa so velike lipe in javorji, ki dajejo obilico medičine. 

Čebele domujejo na terasi, v višini tretjega nadstropja. Zaradi obodnih zidov so zaščitene pred vetrovi, kar ugodno vpliva na prezimitev in hiter spomladanski razvoj družin. Po zadnjem točenju čebele, skladno z dobro čebelarsko prakso, nahranijo za zimo, zdravijo proti zajedavcu varoje. Tako pripravljene prezimijo čebele na isti lokaciji.

Čebele so bioindikatorji in ob povečani onesnaženosti oz. strupih v okolju prve umirajo. V mestu, kjer rastlinja ne škropijo, so razmere za razvoj čebel odlične. Poleg tega so tudi donosi ob bogati in raznovrstni paši nad pričakovanji in presegajo tiste v naravnem okolju, kjer rastlinstvo ni tako pestro. Medena bera njihovih čebel je odvisna od števila čebeljih družin in vremenskih razmer ob najbujnejšem cvetenju, običajno pa letno iztočijo v povprečju dvajset kilogramov na čebeljo družino. Na strehi Cankarjevega doma imajo trenutno šest čebeljih družin.

Med, ki ga Cankarjeve čebele že desetletje pridelujejo, je zelo uspešno prestal analize Referenčnega laboratorija v Bremnu in je vključen v shemo višje kakovosti, certifikat SMGO (Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo). 

Kot kaže, njihovih čebel ne zbegajo in ne motijo niti brezžične komunikacije; čeprav je Cankarjev dom obdan z antenami, se nezmotljivo vračajo v svoje panje.