Irci okronali prvo temnopolto miss v zgodovini tekmovanja

Pamela Uba je bila 5. septembra okronana kot prva temnopolta ženska v zgodovini lepotnega tekmovanja na Irskem. 26-letnica se sedaj ponaša z nazivom miss Irske in bo svojo državo zastopala tudi na mednarodnem izboru Miss sveta. Lepotni prestol je zasedla na dogodku, ki je v kraju Cavan potekal na prostem. Irska v konkurenci izbora za miss sveta tekmuje že od leta 1947, največji uspeh pa so dosegli leta 2003, ko je najlepša zemljanka postala Dublinčanka Rosanna Davidson.

Uba se je v preteklosti preizkušala kot model, med pandemijo pa je svoj čas posvečala delu kot znanstvenica na področju medicine. Pri sedmih letih se je na Irsko preselila iz južnoafriškega Johannesburga, po začasnem bivanju v azilu pa je zaprosila za irsko državljanstvo. Za tamkajšnje medije je povedala, da je ob prejemu irskega potnega lista tudi zajokala, čustveno pa je sprejela tudi naziv najlepše v državi.

''To mi pomeni ogromno. Sem izredno hvaležna, da lahko dekletom pokažem, da barva kože ni nekaj, kar bi te v življenju moralo ovirati, in da ni pomembno, od kod prihajaš, svet imaš na dlani,'' je dejala po zmagi. Pamela je najstarejša od šestih otrok, preden se je z družino pred desetimi leti preselila v mestece Ballyhaunis v okrožju Mayo, pa je živela tudi v drugih krajih, tudi v Dublinu.

Decembra bo svojo državo zastopala na izboru za miss sveta, ki je najstarejše lepotno tekmovanje na svetu. Tokratna lokacija izbora je Portoriko: ''Ne morem opisati, kako sem navdušena, da bom na tako velikem prizorišču zastopala svojo državo. Komaj čakam,'' je dejala. S svojim nastopom na tekmovanju želi svetu predstaviti bolj raznoliko sliko Irske, pri nameri pa se ne more izogniti vprašanju rasizma. ''Rasizem sem doživela na lastni koži in grozno je, ko me ljudje pošiljajo nazaj v matično državo, medtem ko sem se sama tako zelo trudila, da bi Irska postala moj dom,'' je razložila medijem.

Pred leti je med čakanjem na azil pošiljala prošnje in pisma politikom, saj stoji za mnenjem, da ''smo vsi ljudje in si tako vsi zaslužimo enako ljubezen in spoštovanje.'' V okoliški skupnosti je bila zaradi svoje specifične situacije deležna izjemne podpore: ''Domači župnik je bil moj porok, ko sem zaprosila za državljanstvo. V skupnosti v Galwayju in Ballyhaunisu sem imela ob tem močno podporo, vsi so me pri tem spodbujali.'' Zanjo pa bodo navijali že čez nekaj mesecev, ko se bo predstavila na svetovnem izboru.