Žan Serčič: Ker sem se prepustil čustvom, je lahko nastala pesem, kot je Zadnja noč

Žan Serčič nas je tokrat povabil v svoj novi ljubljanski dom, kjer ima tudi studio. Kakopak drugače, že v Lenartu si je Žan v svoji otroški sobi ustvaril studio (po kateri je tudi poimenovan drugi album), zato je bilo skorajda pričakovano, da bo tudi tu studio zelo blizu njegovemu domovanju. Prostorna dnevna soba deluje kot podaljšek njegovega domačega studia, kjer ure in ure preždi za kitaro, ob mikrofonu in na računalniku, kjer ustvarja glasbo, njegovo najljubšo zvrst umetnosti. Med intervjujem, v katerem je bil iskren kot vedno, ni skrival, da je vesel, da je v življenju obrnil nov list in zadihal svež zrak. Kakšno je novo življenje Žana Serčiča, kdo je 'novi' Žan, kaj mu pomeni, da je kot kitarist in producent postal stalni sodelavec Jana Plestenjaka in še več v svežem intervjuju.

Izdal si čisto svežo pesem Zadnja noč, ki napoveduje neko novo obdobje Žana Serčiča. Povej kaj več o besedilu te pesmi.

Spomnim se trenutka, ko sem dobil idejo za 'Daj, da te poljubim še zadnjič, edina'. To je bilo pod tušem enkrat ob desetih zvečer. In rekel sem si, začenja se! Na hitro sem se oblekel in tekel v studio. Takrat sem bolj ali manj napisal celo pesem. En dan pred tem sem gledal film Desperado in sem bil malo pod vplivom celotnega vzdušja od občutkov, ki jih film daje. V pol ure sem napisal pesem in dokončal glasbo, ampak samo za kitaro. To je eden od komadov, za katerega sem vedel, da ga ne smem delati isti večer, da ga moram pustiti, da zori še vsaj par dni, ker sem vedel, da je ideja zelo močna. Vsaka vrstica je imela nekaj posebnega, recimo 'edina', 'le še ena noč', 'kdo te bo objel ponoči'. Spraševal sem se, ali je to samo ena pesem ali jih je več. Potem sem ga približno tri dni samo preigraval, spremenil malenkosti v tekstu in ga na koncu posnel v enem dnevu. Produkcijsko pa sem ga dokončal nekaj mesecev kasneje v Ljubljani skupaj s Krešimirjem Tomacem. On je producent in basist za Cubismo, ki so sinonim te latinske energije, ki jo ima zdaj tudi Zadnja noč. Z njegovo pomočjo sem popestril zadnjo različico pesmi.

Kakšni so odzivi na pesem?

Ja, odzivi so nori. Vedel sem, da je pesem posebna, ko sem imel nastop na neki zasebni zabavi, kjer so bili vsi zategnjeni do konca (smeh). 50 ljudi, vsak je gledal samo, kako biti najlepši, malo so se gledali med sabo, energija res ni bila najboljša. Tam sem bil že štiri ure pred nastopom, ker smo morali urediti ozvočenje in imeti tonsko vajo. Ko je prišlo do dejanskega nastopa, sem prišel sam s kitaro in rekel ozvočevalcu, naj ne skrbi, da bo to akustični nastop, da ga ne potrebujem. Prisotne sem povabil, naj se zberejo v krogu okoli mene. No, tam na tisti zabavi sem prvič odigral pesem Zadnja noč. Malo sem testiral, kakšen odziv bo na pesem. Prvič se mi je zgodilo, da sem moral svojo pesem zapeti petkrat zaporedoma. Takoj, ko sem končal, so rekli, daj še enkrat, in se mi je zdelo prijetno, potem pa še enkrat in še enkrat, na koncu so že vsi peli z mano. To so bili ti prvi odzivi, potem pa sem čisto spontano začel ustvarjati TikToke v smislu, kako sem pisal pesem, da sem se vživel v tisti čas. Nisem vedel, kaj pričakovati. Mislim, da sem se na ta način najbolj približal ljudem in da so začutili pesem. Odzivi so do zdaj najboljši, če primerjam z drugimi singli.

Od kod vsa ta čustva v pesmi Zadnja noč?

Po štirih letih resne zveze sem se z dekletom razšel in to je v meni spet vzbudilo te občutke. Če poslušaš moj prvi album, je tudi tam ta občutek razhajanja, zlomljenega srca … Ampak sem bil še tako mlad, da se še nisem znal tako izražati kot danes. Zdaj, v tem obdobju mojega življenja, pa sem vse filtre spustil in brez predsodkov pokazal tudi svoj čustveni del. Tako se počutim in mislim, da se tako počuti veliko fantov, ki si tega morda ne upajo pokazati in se lahko s tem zelo poistovetijo. Punce pa seveda tudi.

Od kod pa sicer črpaš ideje za besedila, pred tremi leti si rekel, da je tvoja muza bilo tvoje dekle. Kaj pa zdaj, ko si samski?

Najboljša muza je na splošno moje življenje in to, kar se v njem dogaja. Zato je bil drugi album, ko sem bil srečno zaljubljen, toliko bolj življenjski od prvega in od tega, ki nastaja zdaj. Zato so nastale pesmi, kot je na primer Čudeži. Ta pesem je tako vsesplošna, saj govori o nekih občutkih, ki jih lahko dojemajo vsi, tako zaljubljeni kot samski, tako žalostni kot srečni. Tega zdaj v tem stanju miselnosti ne bi mogel napisati. Navdih črpam iz tega, kar se mi dogaja, iz obdobja življenja, v katerem sem.

Si tudi avtor pesmi za različne slovenske izvajalce, med drugim tudi Bepop. Raje pišeš zase ali za druge?

Ne morem reči, kaj raje delam, ker dobim enak občutek. Oziroma ne, ne dobim enakega občutka. Zdi se mi, da ga dobim. Sem pa opazil sploh pri zadnjih pesmih, da poleg tega da čutim ljubezen do ustvarjanja glasbe, občutim tudi strah. Od nekdaj je tako in mislim, da tako čuti vsak umetnik. Strah, ker veš, v kakšni meri izpostavljaš samega sebe. Strah te je, kaj se bo s temi čustvi zgodilo. Nekje v podzavesti je vedno strah, kaj če … To so morda tudi nekakšni kompleksi, ki jih imaš kot človek. Ko pišem za druge, nimam tega strahu. Nekako se poistovetim z njim, črpam iz njega te občutke in pišem besedilo.

Če pišeš zase in izhajaš iz sebe, kako pa napišeš na primer Daj se nasmej za Bepop?

Tam pa črpam iz njih. One nimajo te spretnosti napisati besedila, jaz imam očitno ta dar, da lahko napišem pesem tudi za njih, da znam napisati besedilo in aranžma.

V redu, ampak kako poteka sam proces tega sodelovanja. One rečejo, da bi imele pesem ali ti orišejo, kakšne pesmi si želijo ali še same ne vedo, kaj si želijo in ti nekaj napišeš?

Rečejo, da bi imele pesem in jaz nekako čez naše druženje spoznavam glasbenike do te mere, da se lahko vprašam, kaj mi je glasbenik dal in iz tega črpam idejo. Seveda se zgodi, da mi človek nič ne da, ker v tistem trenutku nima vsebine, s katero bi jaz lahko ustvarjal glasbo. V tem primeru ne morem napisati pesmi. Bepop so mi dale toliko čustev, ko smo samo dve uri skupaj sedeli na kosilu, da se mi je takoj v avtu, ko sem se peljal domov, v misli prikradla vrstica 'Daj se nasmej'. Ko smo se pogovarjali, ko so mi govorile, kaj vse so doživele v življenju, je to to, kar sem začutil od teh treh žensk. Ko so razlagale, kako je bilo, ko so bile na Popstarsih, kako je bilo, ko so bile na vrhuncu slave …

Na Instagramu si ob promoviranju nove pesmi Zadnja noč napisal, da je to nova era, da prihaja novi album in da za vsem tem stoji novi Žan. Dajva po vrsti. Nova era – kakšna?

Nova era se je verjetno začela ob razhodu z dekletom, ko sem dobil navdih za vse te pesmi. Samo prepustil sem se čustvom in ko so nastale, sem takoj vedel, da je to nek novi zvok, ki bo potreboval nove aranžmaje. Nekaj, kar mogoče ni toliko Žan Serčič, če ga primerjamo s prejšnjim. Zadnja noč niso Snežinke, drugi del. To je res občutek poletja in neka čisto druga energija kot Snežinke. Nova era tudi v tem smislu, da sem se preselil iz Lenarta, od doma, iz rutine, ustaljenih navad, od prijateljev, družine, od nečesa meni poznanega … Prišel sem v Ljubljano in šele zdaj ugotovil, da je bila to moja dolgoletna želja, ki si je nisem priznal.

Zakaj si nisi priznal?

Mislil sem, da imam v Lenartu svobodo, mir in možnost ustvarjanja, kar je res, ampak v tem obdobju svojega življenja moram biti tukaj, ne vidim se sicer, da bom do konca življenja v Ljubljani ali da bom vedno živel na tak način kot zdaj. A zdaj moram biti tu. Počutim se, da sem ob pravem času na pravem mestu. Čutim neko novo obdobje.

Napisal si tudi novi album, torej z Zadnjo nočjo napoveduješ novi album …

Pesem zelo dobro napoveduje energijo novega albuma, zato sem tudi tega najprej izdal. V bistvu bo šlo za EP, torej extended play, kar je mali album. To bodo samo štiri pesmi in vse štiri so napisane v tem vzdušju. Ravno zato nisem hotel narediti celega albuma, ker sem napisal več pesmi, ampak sem se odločil izbrati samo štiri ključne, za katere mislim, da imajo največ potenciala in da najbolje izražajo mene v tem obdobju.

Koliko pa je pesmi, ki si jih napisal?

Ne vem, 20?

Pa so vse napisane s to enako energijo, o kateri govoriš?

Ja, v bistvu so vse napisane v istem obdobju, ampak ravno zato, ker nimajo vse enakega vzdušja, sem se odločil za te štiri.

Rekel si tudi, da je to zdaj novi Žan. Ob tem sem se spomnila na pesem Zlomljena, v kateri zapoješ, da si tisti pravi Žan.

Vedno sem pravi Žan, v vsakem obdobju svojega življenja, samo drugačen sem. Pravi v smislu, da ne fejkam, da sem iskren do sebe in če bi lenarški Žan prišel v Ljubljano, bi bilo drugače. Zdaj sem Žan v Ljubljani, ki pa ne more biti isti kot Žan v Lenartu, ki je živel v balončku, v rutini. Tu je druga frekvenca, tu je vse hitreje.

Si z novo pesmijo, albumom, ki ga napoveduješ, postal bolj odrasli Žan?

Ja, vsekakor, mislim, da se to tudi čuti skozi besedilo s samim aranžmajem.

Za pesem Zadnja noč si pred kratkim izdal tudi novi videospot. Kaj je zgodba, ki se skriva za videom in ali je bila ideja za video tvoja?

Takoj, ko sem napisal pesem, sem dobil idejo v filmu Desperados za sceno s svečami, ki smo jo tudi zelo dobro zajeli v videu. Nekaj podobnosti je, predvsem vzdušje, posnemali pa nismo. Vedel sem, da mora biti v videu plesalka in vedel sem, kakšna je plesalkina vloga. Vedel sem, da mora priti v klub in vedel sem, da mora plesalka ves čas med plesom gledati mene. To je to čustvo pesmi, da veš, da ne moreš več biti z eno osebo, ampak da imata še to zadnjo noč, najbolj strasten trenutek in da se še zadnjič predata eden drugemu.

Zakaj pa ti nisi plesalec v videu?

Ker res ne znam plesati. (smeh)

Kdo sta plesalec in plesalka, ki nastopata v videospotu?

Diego Siqueira in Tina Walme. Oba živita v Zagrebu. Rok Maver, režiser spota, mi ju je pomagal najti. Z njim sva tudi razvila končno idejo videospota. Moram pa poudariti, da sem res izjemno zadovoljen z obema plesalcema, z nivojem profesionalnosti in predvsem s tem, da sta tudi onadva začutila pesem, kot sta jo in sta jo totalno vzela za svojo. S svojo prisotnostjo sta spotu samo še dodala tisti dodaten kanček, ki ga je potreboval.

Vračam se v leto 2019, ko si mi v intervjuju povedal, da si deloholik, pred dobrim letom dni pa si izgorel tik pred valentinovim koncertom.

Ja, že tretjič ali kolikokrat že … (smeh)

Aha, tretjič. Pa si se naučil kaj iz te situacije?

Mislil sem, da sem se, preden sem tretjič izgorel. Na koncu pa sem spet sam sebi lahko rekel, bravo, Žan, res.

Kako si izgorel, kakšne znake si imel?

Najhuje je bilo 2017, ko sem bil v vseh aspektih v slabem stanju, ko sem bil finančno na dnu, delal sem v glasbeni šoli, imel sem 24 učencev, snemal sem album, avto se mi je kvaril, nisem imel socialnega življenja, nisem imel nič … Takrat sem tako izgorel, da sem imel privide in težave s prebavo, bruhal sem. To je bil rezultat nenehnega dela, preveč razmišljanja, težav in skrbi. Lani se mi je to pokazalo sicer v blažji obliki, obležal sem z vročino in bruhal. Spet sem začel čutiti te neke panične trenutke.

Si se kaj naučil?

Ja, naučil sem se, da ob sebi potrebujem osebo, ki to prepozna, ker jaz očitno tega ne prepoznam. To prepoznajo nekateri moji prijatelji, tudi moja mama. To so ljudje, ki sem jim najbolj zaupal, ljudje, ki so videli vse te znake. Mama to prepozna, ampak zdaj nisem več v njeni bližini, tako da zdaj so to bolj moji prijatelji.

Pred tremi leti si mi že povedal, da se od glasbe v Sloveniji da živeti. Kako pa je bilo tebi kot glasbeniku preživeti zadnji dve leti, odkar je epidemija in ste glasbeniki ostali prikrajšani za izvajanje svojega dela?

Finančno me ni prizadelo, mentalno pa se še nikoli nisem počutil tako oddaljen od svojega namena in ljudi, za katere delam.

Ti si že prej sodeloval z Janom Plestenjakom, zdaj pa je to sodelovanje postalo bolj aktivno. Si producent nekaj njegovih pesmi, postal si stalni član njegove ekipe, si kitarist v njegovem bendu … Kako je sodelovati z Janom na več ravneh?

Še vedno je enako. Najin odnos se je le utrdil, bolj sva se spoznala in boljše. Je pa res, da zelo rad produciram zanj. Svoje vloge v bendu se pač zavedam, tam sem kitarist in backvokalist, to je to.

Kaj pa ti pomeni, da si ti kot glasbenik tudi kitarist Jana Plestenjaka, ki velja za enega največjih pop izvajalcev pri nas?

V čast mi je, drugače ne bi bil tam. Vesel sem, da je to eno obdobje mojega življenja, kjer sem del te ekipe. Vesel sem za to priložnost in na vsakem koncertu odpojem tudi svoje pesmi.

Že pred leti si povedal, da ga včasih prosiš za kakšen nasvet, da pa ne upoštevaš čisto vsakega, ker veš, da njegova pot ni tvoja pot. Ga danes še kdaj prosiš za nasvet?

Vedno je dobro slišati mnenje nekoga, ki ga smatram kot kompetentnega. Vedno se pogovarjam s svojimi kolegi in sodelavci, jih sprašujem, kako se jim zdi in Jan je eden od tistih, ki ima zelo dobre nasvete. Ampak ja, še vedno jih včasih upoštevam, včasih pa ne. (smeh)

Kaj Jan pravi na pesem Zadnja noč?

Zelo mu je všeč, zelo jo je pohvalil.

V redu, dajva samo še za konec. Kakšno bo tvoje leto 2022?

Najbolj si želim, da bi bilo to leto v koncertnem smislu bolj uspešno od lanskega. Z ljudmi bi rad delil nove pesmi, jih zapel v živo.

Lahko vse štiri pesmi pričakujem še letos?

Seveda, mislim pa, da ne bodo vsi dobili videospota. Bomo videli …