Viperstone: Naj ostane Planet Paranoia samo opozorilo na svet, ki si ga ne želimo

Izdajo albuma, ki so ga Viperstone vizionarsko poimenovali "Planet Paranoia", so načrtovali že v letu 2019, a je njegov izid zamaknila pandemija. Robi Humar (bobni), Jure Koncilija (kitara), Jan Oršič (bas) in vokalist Jure Kopušar so ta čas izkoristili kreativno in se skupaj z Markom Soršakom - Sokijem, bobnarjem skupine Elvis Jackson, tokrat pa v vlogi producenta, podali v studio. Nastal je album, na katerem je 10 avtorskih pesmi, katerih besedila so v angleščini. Pred dnevi so predstavili prvi singel # (Hashtag), ki govori o odvisnosti postavljanja življenja v okvire in norme družbenih omrežji, pesem pa je dobila tudi svojo videopodobo. Zanjo je zaslužen Miha Krušič, ki je bolj znan po svojih plesnih kreacijah. Viperstone s Sokijem in Krušičem preizkušajo svojo kreativnost in dokazujejo, da umetnost pač nimam meja.  

Pred premiero nove plošče, ki bo hkrati tudi prvi koncert po dolgem času, smo se pogovarjali s kitaristom Juretom Koncilijo in Markom Soršakom Sokijem, ki je bobnarske palice odložil in sedel na producentski stolček.  

Pred vami je težko pričakovana predstavitev nove plošče, vaše druge. Kakšno je bilo njeno ustvarjanje? Kaj je vodilo, rdeča nit?

Jure: Ideja glasbenega sporočila, rdeča nit, je nadaljevanje tega, kar smo poskusili povedati že na prvem albumu. Izpostavljati določena družbeno-kritična dejstva, opozarjati na določene življenjske smernice, v katerih ne vidimo dobre prihodnosti. In pa seveda ljubezen ter prikrit humor kot protiutež temu, da ni vse tako mračno. Vse skupaj pa zapakirati v energično, poslušljivo in na momente divjo glasbo.

Kako je skupina Viperstone kreativno 'zrastla' od izida prejšnje plošče?

Jure: Kot že rečeno, je motiv vsebine nekako podoben kot na prejšnji plošči. Velika sprememba pa je v načinu, kako je to predstavljeno skozi glasbo. Vsak komad je tekstovno in melodično še bolj premišljen. Viperstone z novim albumom ni več samo garažni, nedeljski bend, ampak zagotovo nekaj stopnic višje. Glasbena slika je precej močnejša in kvalitetnejša. V komadih je čutiti pravo energijo, intenzivno smo delali na tem, da bi se izboljšali kot glasbeniki. Rastemo. In s tem raste naša glasba.

Album ste se odločili poimenovati Planet Paranoia. Kaj oziroma kje je Planet Paranoia?  

Jure: Če pazljivo poslušate album, se besedna zveza Planet Paranoia v tekstu nikoli ne pojavi. Tudi v komadu, ki je naslovljen Planet Paranoia, ta planet ni omenjen. Planet Paranoia je naš svet, naša Zemljica, kot jo vidimo Viperstoni skozi glasbo tega albuma. Ni vse slabo in grozno, veliko je ljubezni, vsakodnevnih tegob in prijetnosti, ampak v vsem skupaj morda vseeno prevladuje malce negativen priokus trenutnega stanja na svetu. Nepomembnosti, ki so postale vodilo svetovne mentalitete. # (hastagi), prekomerno nakupovanje, buljenje v televizijo, tihi nadzor nad vsem in vsakim, nekakšna ujetost trenutnega človeka. Ampak mi vseeno verjamemo v lepo in dobro. Naj ostane Planet Paranoia samo opozorilo na svet, ki si ga ne želimo.

Tokrat vam je pri produkciji pomagal Soki. Publika ga je bolj navajena s koncertov Elvis Jackson, kjer narekuje ritem za svojimi bobni. Kako je bilo sodelovati z njim?

Jure: Soki. Če je Dave Grohl boter svetovne rock scene, je Soki vzor in mecen slovenskega glasbenega podmladka. To, kar je že naredil in še nadaljuje s svojim projektom 20 za 20, je nepojmljivo. Nešteto mladih ima prav zaradi njega možnost udariti svoje prve takte in odigrati prve tone na svoji glasbeni poti. Za nas je Soki gamechanger. Viperstone je bila nadobudna glasbena skupina, ki je od nekdaj težila k ustvarjanju lastne glasbe. Vse skupaj se je slišalo OK in mi smo bili zadovoljni. Soki pa nam je pokazal, kako iz naše garažne, surove glasbe narediti izdelek na nivoju svetovne rock glasbe. Pa sploh ni šlo za velike spremembe, ampak detajle tu in tam, majhne spremembe, pri čemer nam je vedno dal vedeti, da je naš komad že v osnovi dober. Zvok, energija, bobni kot temelj, vse ostalo kot nadgradnja komada. Postal je peti Viper, v studiu seveda glavni Viper, dirigent, na katerega se je lahko naslonil vsak izmed nas, kadar je bilo potrebno. Njegov ritem dela je neverjeten. Dnevni plan, po navadi izpolnjen in presežen prej kot planirano.  Vse skupaj je bila nora izkušnja, ki jo bomo z največjim veseljem z njim ponovili. In tako je Soki postal naš mentor, ki verjame v nas in naše ustvarjanje. Želimo si, da bi se naše sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnosti.

Soki, tokrat si se postavil v vlogo producenta. Kako si zadovoljen s končnim izdelkom?

Soki: Kot producent sem se preizkusil prvič. To je bil zame izziv, vendar na podlagi dosedanjih izkušenj ni bilo težko. Z izdelkom sem zelo zadovoljen, od zvoka, aranžmaja, energije plošče in same kvalitete. Ostalo bo stvar poslušalcev.

Kako je bilo ustvarjati v tej vlogi in sodelovati s fanti iz skupine Viperstone?  

Soki: V vlogi producenta sem zelo užival. Uporabil sem vso svoje znanje, ideje in predloge, ki so jih Viperji z veseljem sprejeli. Sodelovanja s skupinami so seveda različna, ampak mi smo ves čas delovali kot celota. Delo v studiu je potekalo sproščeno in zabavno. Vsi smo strmeli k enemu cilju, in sicer da pridemo do dobrega izdelka. Imeli smo red in se držali rokov. Komaj čakamo, da ploščo predstavimo publiki.

Boš bobnarske palice še kdaj odložil za kakšno producentsko delo?

Soki: Lahko povem, da se že dogovarjam za nova sodelovanja. Vidim, da se informacije hitro širijo, kar me zelo veseli. V tej vlogi se počutim odlično in komaj čakam prihajajoče projekte. Skupina Viperstone pa je že namignila, da bi ponovno sodelovali pri nastanku tretje plošče.

Za prvi videoizdelek pa ste se povezali s plesalcem in koreografom Miho Krušičem. Kako to, da ste izbrali njega, saj navsezadnje javnosti ni poznan s tega kreativnega polja in kakšna je vaša izkušnja dela z njim?

Jure: Z Miho smo prijatelji že dolgo. Spremlja nas vse od naših zgodnjih začetkov. Z njim smo spontano posneli prvi videospot za komad I Got A Girl. Material za ta prvi videospot smo nabrali kar na “predpromociji” prvega albuma in bili zelo zadovoljni s končnim izdelkom. Videospot za Hashtag pa je bil veliko bolj načrtovan projekt. Ob pivu z Miho smo dobili idejo o načeloma preprostem, črno-belem videu in Miha nam je ponudil možnost snemanja v njegovem plesno-snemalnem studiu. Delo z njim je potekalo hitro in intenzivno, rezultat se nam zdi odličen. Zagotovo bomo z njim v prihodnosti še veliko sodelovali.

V četrtek boste premierno predstavili nove komade in po dolgem času nastopili pred publiko. Kakšni so občutki? Je še kaj feelinga od koncertov v živo?

Jure: Prijetno nervozni. Na ta trenutek čakamo že od jeseni. Zelo ponosni smo na ta izdelek in mučno je bilo, ker ga nismo mogli toliko časa predstaviti širši publiki. V četrtek je več kot koncert, je predstavitev projekta, s katerim se Viperstoni predstavljamo v novi, bolj zreli obliki. Kljub temu, da veliko vadimo, koncertne kondicije ta trenutek, tako kot večina ostalih slovenskih in svetovnih bendov, nimamo. Ampak prepričani smo, da nas bo s prvim korakom na oder preplavila prava koncertna energija.

Kaj načrtujete v prihodnje? Na vidiku še kakšen koncert?

Jure: Veselimo se svojega prvega nastopa na festivalu Lent konec junija in upamo, da bo koncertov v prihodnje še več. Zagotovo bomo v zgodnjih jesenskih dneh predstavili naslednji videospot. Tudi material za tretji album se že pridno nabira. Ostajamo zvesti našemu pripovedovanju zgodb, ki pred poslušalce postavljajo ogledalo sveta in človeških odnosov.