Marko Vuksanović: Ostal je naš, postali smo on, skozi leta ...

Besedila Marka Vuksanovića, frontmana novogoriške zasedbe Avtomobili, so vedno ponujala "nekaj več", saj nikoli niso bila na prvo žogo, temveč so vedno plavala nekje med ljubeznijo, žensko in potovanjem. Nekam. Daleč stran ali čisto blizu.

Vuksanovićeva besedila tako prvič zaživijo tudi kot in zgolj kot poezija, čeprav se avtor s tem nikakor ne strinja. A vseeno se nam med vrsticami razkrijejo nova obzorja in lahko besede in njihov pomen beremo kot tenkočutna sporočila tenkočutnega raziskovalca ljubezni, hrepenenja in duševnega nemira.

"Vsak človek mora pred smrtjo posaditi drevo in napisati knjigo. Knjigo sem napisal, z drevesom pa se mi ne mudi. Če ne bi bilo izdajatelja (Vilija Lovšina op. p.), ki ne bi imel ideje in me ves čas silil in spodbujal, do realizacije sploh ne bi prišlo. Osebno pa se mi zdi, da je to na nek način to lahko izziv, da stvar, ki si jo naredil, lahko funkcionira tudi izven konteksta, kot je bilo sprva mišljeno. Besedila očitno delujejo tudi izven glasbe," nam je ob bok predstavitvi knjige Skozi leta ... povedal Marko.

Marko pa je hkrati tik pred osebnim praznikom, saj bo v začetku novembra obeležil 60 let, še pred tem pa bodo imeli veliki akustični koncert, 14. oktobra v ljubljanski Drami. "Na cifre in obletnice gledam precej nonšalantno, ne pomenijo mi nič. Seveda so lahko povod za medijsko promocijo določene zadeve, skupine, glasbe. Sicer pa nanje ne gledam kot na prelomne trenutke, čas teče linearno, meje, ki jih postavljamo z letnicami in obletnicami, pa so povsem umetno ustvarjene. Stvari živijo svoje življenje. Če ne bi imeli koledarja, ne bi vedeli koliko smo stari, kar je dobro," je razmišljal.

Na predstavitvi je dejal tudi, da se mu včasih zazdi, da ves čas piše eno pesem, kar pa je njegovo občinstvo, četudi ne tisto, ki pada na lahkotne pesmi in besedila, vedno imelo za pravo mano iz nebes oz. darilo iz globočin njegove duše in srca. 

"Vsekakor včasih potrebujemo spodbudo, enostavno je vsak človek drugačen. Nekateri imajo veliko energije, da se poganjajo v določene stvari, nekateri manj. Sam spadam med te druge, je pa dobro, če obstajajo ljudje, ki te motivirajo, da ustvarjaš. Pred nami je prvi akustični koncert v ljubljanski Drami. Gre za precej drugačen pristop in izziv, stvari drugače zvenijo, jih jemlješ drugače in jih izvajaš na drugačen način, povsem drugačni občutki. Vedno iščemo nekakšen nov zvok, tako da je po svoje zanimivo tudi to iskanje," nam je še zaupal vedno skromni Vuksanović.