Legendarni D’Angelo je dobil še slovenski spomenik

1. SHURA – Obsession

Shura zna narediti zelo dober žur. Ta njena sveža Obsesija tega sicer ne odkriva. Angleška glasbenica ruskega rodu je v predstavitveno slovo svojemu drugemu album Forevher (2019) izbrala povsem sanjav song. Če kaj, potem Obession še dodatno poudari pevkino interpretativno resnobo. Za tega od nekdaj trdim, da ima poseben sijaj. Močno upam, da Shurin glas postane še bolj prepoznaven. Kajti nepravično se zdi, da izjemno vešči in skrajno prijazni glasbenici svoje zanimive karierne poti še ni uspelo kronati z večjim komercialnim uspehom. Nežna Obsession kot vabilo za odkrivanje Shurinega zimzeleno ljubkega dream-pop opusa.

Ocena: 3,5

2. MAHALIA FT. RICO NASTY – Jealous

Pospešena izdajateljska akcija mlade londonske soularke še ni dobila končnega pospeška, že je tu anomalija. S komadom Jealous se 22-letna pevka in avtorica odločno umika od igrivih soul-pop, mestoma tudi hip-hop songov. Cool momente, s katerimi je tako zelo navdušujoče posuta tudi njena druga albumska predstava Love & Compromise (2019), je zdaj presekal beden konflikt z ameriškim promocijskim taktičnim načinom. Mahalijina očarljivost se z Jealous ne krepi, pač pa bledi. Po novem se vsem strahotno mudi zaslužiti. Eh. Znova glasno priporočam pozoren pregled nabora Mahalijinih številnih minulih singlov, med katerimi zdaj še bolj izrazito izstopajo preštevilni dueti oziroma sodelovanja z vedno odličnimi glasbenimi kolegi. Mahalijin vpliv še tli.  

Ocena: 3

3. STALKER FT. GHET – Sam še mal  

Krasno. Kako lepo, da se je redakcija Sladice lotila posvetila D’Angelu, morda najboljšemu vokalistu, kar jih je. Nekoč sem zavil na D’Angelov  koncert, ki so zelo redki, in ta mi je ponudil ne vstopa v eno novo, pač pa v mavrico do tedaj povsem neznanih glasbenih dimenzij. Sam še mal je v tem oziru pošten povzetek vibracije, ki jo razdaja edinstven ameriški soul-bluesar. Všeč mi je premišljena poza raperja Ghet. Sploh njegova izvedba uvodnega napeva, ki ga dopolni ravno prav razpotegnjena raperska kadenca. Vokalni komplet izpade prav profesorsko. (Kitarist) Stalker in njegov Sladica All-Stars mini band z zaključnim jamom čudovito potrdi temeljno izpovedno namero. Malenkost bolj sočen bi bil lahko video. D’Angelo, čeprav le simbolno, brez surovega seksualnega vzgiba ni ves, bi rekel filozof Lacan. V tak video zvabiti vsaj eno lepotico pa menda ni tako zelo zahtevno? Sladokuscem sladice, kakopak.  

Ocena: 4,5

4. ANJA HRASTOVŠEK & THE OAKLEYS – Tja bi šla

Tu imam težavo. Swingovska bravurica, speljana v simpatičen song, katere estetike so nakopičene v prizorih iz starih mestnih jeder, kjer se hihitajo in ob tem pol piruetno migajo mladenke v delno do pretežno hipijskih stajlingih, je ljubka, tako kot je ljubek vsak hišni mucek. Ok. Razumem. Ne razumem pa, zakaj akademsko izurjeni jazzisti ponujajo že tisočkrat prežvečen vzorec, medtem ko svoje, verjamem, bogato znanje in, spet verjamem, razkošen talent ter, verjamem še v tretje, neskončno domišljijo namesto publiki zapuščajo vadbenim kabinetom. Res upam, da nisem prehitro naiven. Po drugi strani pa seveda drži, da bi simpatično Anjo Hrastovšek in njen orkester spoznali veliko pozneje, če se nam mladi glasbeniki na svoji poti "nekam tja" ne bi malce nasmehnili.  

Ocena: 3