Jamala o obisku Slovenije: Spominja me na dom

Evrovizijska zmagovalka Jamala, ki je leta 2016 Ukrajini prinesla zmago s pesmijo 1944, čustveno balado o prababici, ki je bila soočena z deportacijo krimskih Tatarov v srednjo Azijo, je te dni v Sloveniji. Zvezdnica se je v sklopu evropske turneje, na kateri kot ambasadorka opozarja na izredne razmere v domači Ukrajini, ustavila tudi pri nas, natančneje v Sveti Trojici, kjer obiskovalcem festivala TrojicaFest obljublja prav poseben nastop.

Jamala, dobrodošli v Sloveniji. Če se ne motim, ste tukaj prvič?

Zdi se mi, da sem bila tukaj po zmagi na Evroviziji, torej enkrat v letu 2017. Ne spomnim se natančno.

Imate med bivanjem v Sloveniji kakšne načrte? Si želite morda kaj ogledati?

Veste, glasbeniki potujemo tako, da si okolico ogledujemo skozi okno avtomobila. Tukaj v Sloveniji je vse, kar imam rada. So trte, je grozdje. To vse me spominja na dom. Tukaj se počutim zelo udobno in rada bi si ogledala vašo državo, a mi tokrat žal ne bo uspelo. Prvič po dolgem času bom namreč na odru s celotnim bendom in čaka me dolga tonska vaja, saj želim pripraviti kar se da dober nastop.

In prav nastop na TrojicaFestu je glavni razlog za vaš obisk. Kaj lahko obiskovalci festivala pričakujejo od vas?

To bo moj prvi veliki koncert po 24. februarju, po začetku vojne v Ukrajini, in to je zelo pomembno zame kot za glasbenico in avtorico. Obiskovalci bodo izvedeli več o vojni, poleg tega pa bi jih rada razveselila s pesmimi, ki ne glede na svoj žanr vsebujejo del Ukrajine, del ukrajinskega melosa.  

Omenili ste, da se boste prvič po dolgem času znova združili s svojim bendom. Najbrž se že zelo pogrešate?

Zelo jih pogrešam in čim prej jih želim videti ter objeti, saj nismo le sodelavci, temveč tudi družina.

Svet vas je spoznal na evrovizijskem odru, kjer ste zmagali s pomenljivo pesmijo o izkušnji vaše prababice, ki se je morala spoprijeti z deportacijo iz lastne države. Žal ste pred kratkim nekaj podobnega zaradi ukrajinske vojne doživeli tudi vi. Dejali ste, da ko sedaj pojete besedilo pesmi 1944, v resnici pojete o letu 2022.

To, da so kulture različne, a pomembne, dokazuje tudi ukrajinska glasba. Videli smo, kako je glasba v času vojne prisotna na podzemnih železnicah ter na mejnih prehodih. Kako si vi razlagate moč glasbe?

Zdi se mi, da ima trpeči narod vedno veliko žalostnih pesmi, ki pa kljub temu nosijo pomembno sporočilo. Če bi mi zdaj predstavili pesem v slovenščini, bi jo lahko tudi sama zapela, a da se to zgodi, mora biti pesem pristna, vsebovati mora DNK naroda. Tudi zaradi tega so ukrajinske pesmi posebne.

Ukrajinci ste v zgodovini Evrovizije dokazali, da obvladate vse glasbene stile, pa naj bodo to divji Ruslanini ritmi, vaša čustvena balada ali pa pesem letošnjih zmagovalcev, ki se je hote ali nehote navezala na vojno. Kako komentirate odločitev Kalush Orchestra, ki je osvojen kristalni mikrofon prodal za pomoč domovini?

Mislim, da je to zelo dostojna gesta. To je odraz ljudi, ki se ne ozirajo na pomen materialnih stvari. Tudi sama nisem pričakovala, da bom prodala obleko, s katero sem leto po zmagi na Evroviziji odprla glasbeno tekmovanje v Kijevu. Ta denar sem namenila za pomoč domači vojski. Vsak pač dela po svojih najboljših močeh.

Končajmo pozitivno. Kaj je vaš naslednji korak?

Želim izdati pesem z naslovom Thank you, stranger, ki bo namenjena vsem vam, ki vas sicer osebno morda ne poznam, a ste mi vseeno blizu.