Challe Salle: Nisem zvezda, sem povsem običajen človek

12 let kariere, 33 videospotov in 30 let življenja: to je Saša Petrović, bolj znan kot Challe Salle. Nasmejani Vrhničan, ki mu v življenju največ pomenijo zdravje, družina, ljubezen in glasba, zase pravi, da je po vseh teh letih, po vseh glasbenih uspehih (med katere šteje tudi enega najbolj gledanih slovenskih videospotov na YouTubu) ostal takšen, kot je vedno bil. Slava in prepoznavnost nanj nista vplivali, kar je dokazal tudi med tem pogovorom. Povabil nas je domov, nam razkazal stanovanje, v katerem je odraščal in v katerem zdaj z dekletom Yvonne načrtuje družino ter nam postregel z domačimi slaščicami.  

Dekle Yvonne je glasbenik Sloveniji prvič predstavil, ko še nihče sploh ni vedel, da sta par. Namreč nastopila je v njegovem videospotu za pesem Lagano, ki velja za enega od slovenskih videospotov z največ ogledi na YouTubu. In prav po izidu te pesmi, ga je poklical tudi Jan Plestenjak, ga pohvalil in mu želel srečo na glasbeni poti. ''Rekel je, da delam dobro, da se mi bo vse skupaj obrestovalo," je povedal Saša in dodal, da se mu je takrat življenje obrnilo na glavo. A v karieri še ni dosegel vsega, kar si želi. Njegova največja želja je prirediti lasten koncert v veliki dvorani, kot so ljubljanske Stožice: "Ko sem v Stožicah z Janom nastopal pred 12 tisoč ljudmi, sem videl, kako neverjetna energija je to in takrat sem dojel, da si tudi sam želim doseči nekaj takšnega. Čeprav sem že nastopal pred pet, deset in dvajset tisoč ljudmi, to je bilo na ŠKIS-ovi tržnici, je moja želja, da bi nekega lepega dne napolnil dvorano. Do zdaj sem nastopal le na trgih, dvorana pa je vseeno malo drugače. Vsi so tam zaradi tebe, gledajo proti odru. To je res moja velika želja. S tem bi dal piko na i svoji karieri."

Dodaja, da se zaveda, da je v zelo kratkem času dosegel zavidanja vredne stvari in da kariera ne bi cvetela, če se v vsem svojem najstniškem in odraslem svetu ne bi odrekal in stremel k temu, da mu bo enkrat uspelo. "Najbolj pa me veseli, da sem prišel v ušesa mladih. Da sem prav jaz tisti, ki je naredil preboj, da je slovenska glasba med mladimi spet priljubljena. Da ne poslušajo le ameriške, britanske in balkanske glasbe." 

Zdaj je izdal novo pesem Dobr vem, s katero se je po nekaj lahkotnih, spevnih reggeaton pesmih, zopet vrnil na stare hip hop tirnice. In kot pravi, je statistično odziv v prvih desetih dneh na YouTubu in družbenih omrežjih najboljši do zdaj. "To me je res pozitivno presenetilo. Mnogi so mi tudi pisali, naj nadaljujem s tem stilom. Naslov pesmi sem dal Dobr vem, ker zdaj vem določene stvari, ki jih prej kot mlajši nisem vedel. Pri vseh svojih izkušnjah sem se največ naučil iz napak, za katere pa raje pravim, da so lekcije in ne napake." 

Pred najinim intervjujem sem si na YouTubu pogledala kar nekaj tvojih videospotov – tako starejše kot novejše, da osvežim spomin. Zdaj si na sceni že slabih 13 let, če se prav spomnim … 

Prvo pesem Rap je u modi sem objavil decembra 2009, a svojo kariero obeležujem s prvim radijskim komadom Zmer bl lačn, ki je bil aprila 2010, tisto poletje pa sem izdal prvi videospot za pesem Nočm it domov.  

V teh 12 letih si zamenjal nekaj stilov, tudi sporočila pesmi so se spreminjala in me zanima, kako bi ti opisal svojo kariero? 

Opisal bi jo kot turbulentno vožnjo z vlakom smrti v zabaviščnem parku. Spustiš se v nekaj, za kar veš, kaj si želiš, nimaš pa pojma, kaj pričakovati. Stvari so se dogajale zelo spontano. Zadeve so rasle iz projekta v projekt, spoznaval sem ljudi, dokazoval sem se na različnih področjih. Takrat YouTube še ni bil v takšnem razmahu, kot je danes, zato je bil preboj malce drugačen, kot ga imajo današnji mladi izvajalci. Ni bilo toliko glasbene opreme, kot jo imamo danes, ko si vsak lahko doma nekaj kupi in posname in naredi dokaj soliden izdelek. Tudi družbena omrežja niso bila tako razširjena, kot so danes. Bilo je težko, še posebej začetki, ker nisem imel poznanstev, nisem vedel, na koga se obrniti. Ko sva se z Manchetom spoznala in se povezala, je šel na sestanek na Radio Salomon, kjer so bili že od nekdaj zelo naklonjeni slovenskim izvajalcem. Poslala sva jim mojo prvo pesem Rap je v modi. Rekli so, da jim je všeč in da če naredimo nekaj novega, da bodo predvajali. In tako je nastala pesem Nočm it domov. To je bila moja prva radijska pesem, ki je od Salomona prišla tudi na druge radie. Potem pa sem začel sodelovati z založbo Menart in tako so se zadeve začele dvigovati na pravi nivo, dobil sem radijsko podporo. 

Spomnim se enega tvojih prvih nastopov na Gospodarskem razstavišču na začetku tvoje kariere. 

To je bilo decembra 2011. Takrat sem imel samo štiri pesmi na Youtubu: Rap je u modi, Zmer bl lačn, Nočm it domov in Midva. Po ljubezenski pesmi Midva pa so se začeli večji nastopi in takrat sem spoznal producenta Joviča, Trkaja, Nipketa ... S to ekipo sem se povezal in hitro smo ugotovili, da smo skupaj močnejši. Da več dosežemo, če se povežemo. Takoj po novem letu 2012 sem izdal prvi bolj gangsta rap komad To je to, ki je dvignil veliko prahu zaradi mojega stila in samega dogajanja v videospotu. Takrat sem imel bolj uporniški stil, bil sem obdan s slabo družbo in sem imel njihovo podporo. Starši so se ravno ločili, nehal sem trenirati košarko, veliko časa sem preživel na ulici in spoznal različne ljudi, tudi delal marsikaj za to, da bi lahko preživel in nekaj dosegel. Nič mi ni bilo podarjeno in nihče me ni znal usmeriti. Če bi imel nekoga ob sebi, ki bi ta moj glasbeni talent znal usmeriti v pravo smer, bi verjetno uspel že prej in ne bi imel prvega hita (Lagano) šele pri 26 letih, ampak mogoče že pri 20. letih. To so bili moji začetki in ljudje vedo, da takrat pač nisem imel kaj izgubiti. 

No, kasneje pa si potem začel iskati nove stile, tudi besedila so se spremenila. 

Ko pogledam sebe nazaj, mogoče nisem vedno izbral prave poti, ampak mi ni žal za nič. Naredil sem veliko napak, v obnašanju in tudi v določenih pesmih bi lahko rekel kakšno stvar manj, ampak to je vse del odraščanja, razvoja osebnosti, z leti doživiš nekatere stvari in nekateri se spremenijo na bolje, nekateri se sploh ne. Zase pravim, da sem se spremenil na bolje in da sem dozorel. Sem pa potreboval nekaj časa, da sem dojel, kaj mi je pomembno in da se nekaj iz izkušenj naučim. Začel sem se spraševati, kakšno sporočilo sploh ima moja glasba. Kdo me posluša in kako vplivam na ljudi? Naredil sem spremembo stila, saj sem tudi sam začel poslušati druge zvrsti glasbe, poleg tega pa je bilo moje življenje drugačno. S svojo glasbo sem želel nuditi pozitivna sporočila, želel sem, da bi se ljudje zabavali. Negativno naravnanost do sveta sem dal ven iz sebe in tako je nastopil čas za pozitivo. Tudi osebno sem bil veliko bolj pozitivno naravnan, kar se je potem odražalo v moji glasbi. Z glasbo sem želel motivirati in dvigovati ljudi. Ni pa mi žal, da imam vse te pesmi iz začetka kariere. Vem, da je bilo v vsako pesem vloženega veliko dela in truda in da sem tako pač čutil v tistem obdobju. 

Danes sva tukaj pri tebi doma. Če se prav spomnim, si ob začetku kariere povedal, da so se tvoji glasbeni začetki začeli prav v tem stanovanju, kjer si si na balkonu ustvaril mini studio. Studio na balkonu in mikrofon v nogavici. Se prav spomnim? 

Ja, res je. Na zastekljenem balkonu sem naredil studio. Iz dnevne sobe je bil izhod na balkon, kjer se je navadno samo sušilo perilo. V dnevni sobi sem imel računalnik, imel sem tudi mikrofon, ki sem ga kupil za približno 50 evrov. Ideja je bila, da posnamem katero od svojih pesmi, saj sem že konec osnovne šole imel ogromno besedil, ki sem jih hranil v posebni škatli za čevlje. Ker živim blizu šole, smo se s prijatelji večkrat dobili pri meni, saj smo se odločili, da moramo nekaj posneti, da bodo ljudje vedeli, da nekaj delamo, da rapamo. Da bi vse skupaj zvenelo bolj filmsko, smo v računalnik vključili mikrofon, ga potegnili na balkon, ki je bil zastekljen, perilo, ki se je tam sušilo, pa je zadušilo zvok od zunaj. Tam so bile še nogavice in sem predlagal, da v eno damo mikrofon, da ne bi preveč šumelo. Tako smo se med seboj snemali, rapali besedila, ki smo jih imeli. Spomnim se, da sem v 9. razredu posnel CD s svojimi komadi. Naredil sem okoli 100 kopij in jih delil. Res smo imeli veliko željo, ampak ni pa bilo razumevanja s strani starejših, staršev in učiteljev, saj ta zvrst ni bila dovolj razvita, da bi razumeli, kako nas podpreti, kako nam pomagati. Še danes imam fotografije s temi spomini in se jim večkrat iz srca nasmejim. Fantje, s katerimi smo to v osnovni šoli snemali, mi velikokrat še zdaj rečejo: "Si moreš misliti, kam si prilezel iz snemanja na balkonu." Vsi, ki me poznajo od 13. leta in vedo, kakšni so bili moji začetki, pravijo, da sem zelo napredoval in kako neverjetno je, da sem tako dolgo vztrajal. Mislim, da je prav zato moja kariera danes tako uspešna, ker sem vztrajal in se nisem predal. 

Leta 2014 pa si kljub začetnemu uspehu naredil premor od glasbe. 

Prav zato, ker od glasbe nisem zaslužil dovolj, sem naredil dveletno pavzo. Takrat sem nenehno delal, da bi lahko denar vložil v svojo glasbo. Ko sem naredil pavzo, sem delal v trgovini s športno prehrano, poleg tega pa sem se ukvarjal še z osebnim trenerstvom v fitnesu. Dve leti se z glasbo sploh nisem ukvarjal, saj sem bil izjemno razočaran nad slovensko sceno, nad tem da je trg tako majhen in da je tako težko uspeti, še posebej z zvrstjo, ki jo ustvarjam. V tistem času sem se spremenil kot oseba, začel sem poslušati tudi druge glasbene zvrsti – od popa do latino glasbe, reggeatona, nad katerim sem bil navdušen. Za reggaeton je značilna kombinacija rapanja in petja in da gredo pesmi hitro v uho. Te pesmi so bile zelo pozitivne in sem dojel, da je to nekaj, kar potrebuje tudi slovenski trg. Ponovno sem se povezal z Jovičem in sva rekla, da poskusiva in bova videla, kaj se bo zgodilo. In evo, pesem smo posneli in ko smo Lagano poslali radiem, so enoglasno rekli, da bo hit. Takrat se je vse spremenilo in življenje se mi je obrnilo na glavo. Vse, za kar sem delal od 13. leta, se je pri 26. letih začelo obrestovati.  

Rekel si, da si menjal tudi stile glasbe in zdaj si izdal svoj zadnji komad, pesem Dobr vem, v katerem si se vrnil v svoje stare hip-hop čase. Si to naredil zavestno, si hip hop spet bolj začutil? 

Ja, to sem začutil. Pri glasbi je to tako, da se umetniki z izkušnjami vedno zanašajo na svoj občutek. Pomembno je, da poslušaš svoje srce, dušo in misli. Osebno mi je izdelava pesmi kot neka terapija. Ker je bila epidemija, ker sem imel več časa, ker se je življenje spremenilo in ker sem ponovno sodeloval s producentom Željkom Mladenovićem, s katerim sem sodeloval na začetku kariere, sem se odločil za to spremembo. Začutil sem, da je čas za nekaj novega, nekaj drugačnega, zato sem vrnil k hip hopu, a ta vrnitev bo postopna. Lahko imam hip hop pesem, ampak gledam, da je malo primesi modernega Challeta Salleta: da v pesmi uporabljam petje, melodije in harmonije. Čeprav je pesem v hip hop stilu, je še vedno zelo melodična, gre v uho, produkcija je na zelo modernem nivoju, vse je narejeno z nekim stilom in okusom. Rekel sem si, da nimam kaj izgubiti in sem posnel nekaj pesmi čisto po občutku. V zadnjem času se res samo še na to zanašam. 

Kot si mi povedal že prej, si pesem posvetil prijatelju, ki je umrl v začetku leta … 

Ja, napisal sem jo, ko sem preživljal težje obdobje, ko je umrl moj dober prijatelj. Imel je raka in od nas se je poslovil nenadoma. To se je praktično zgodilo čez noč, v roku nekaj dni so ga postavili pred dejstvo, da je pred njim samo še vprašanje časa. Ko se to zgodi nekomu, ki ga poznaš že dlje časa, se začneš spraševati o svojem življenju: Ali izkoriščam maksimum, ali vidim smisel svojega življenja? Tako sem pogledal tudi na svojo glasbo, na kateri točki sem. Mislim, da sem prišel do neke točke, stopnje uspeha, da se ne rabim prilagajati sceni, ampak se bo občinstvo moralo slej ko prej prilagoditi meni. Tudi producentu sem rekel, da ne morem nenehno delati samo veselih pesmi, saj tudi ljudje nismo vsak dan dobre volje. Treba je delati to, kar čutiš. In glede na to da ljudje zdaj doživljajo takšne čase, je pač tako, kot je. Tudi sam lahko priznam, da mi je bilo takoj po izdaji videospota Pariz, ki je izšel ob začetku epidemije, zelo težko. Bil sem v manjši depresiji. Moje življenje naenkrat ni teklo več v enakem tempu, ki sem ga poznal, nisem mogel nastopati, snemati, nisem bil med ljudmi. Bil sem omejen, kar se tiče mojega dela. Če si deloholik, to nate zelo vpliva. Refren pesmi Dobr vem pravi: "Dobr vem, da ni vse lahko, a prava meja je zame samo nebo." Dobro vem, da v zadnjih dveh letih ni bilo nikomur lahko, vem, koliko je bilo težav, omejili so nam svobodo, socialno življenje. Vem, da ni vedno lepo, ampak pesem začinim s pozitivo, ker je vse mogoče, če se hoče.  

Vrnil si se bolj v hip hop, kar precej sovpada z začetkom leta 2022, ker smo med polčasom SuperBowla videli vse hip hop legende, s katerimi si ti tudi odraščal. Kako se ti je zdelo, ko si to spremljal? 

Top! To so bili moji idoli, zaradi vseh njih sem sploh začel delati glasbo – Dr. Dre, Snoop Dogg, Eminem, 50 Cent, tudi pokojni 2pac. Rekel sem si, da bi se to moralo zgoditi prej, ampak vseeno se je videlo, da če je pesem kakovostna in če je pesem hit, ostane hit za vedno. To mi je zelo všeč, ker ko pomislim nase, da ko bom sam star 50, kot je Snoop Dogg, bom tudi jaz mogoče še na odru. Moja glasba bo živela večno in vedno bodo lahko poslušali moje pesmi, tudi ko me več ne bo. Ko sem videl njihov nastop, sem se spomnil na svoje začetke in vse, kar sem dal čez. 

No, zdaj si se tudi ti že zapisal v knjižnico bolj poslušanih slovenskih izvajalcev … 

Ja in to, da ljudje ob vprašanju, če poslušajo slovensko glasbo, rečejo, da jo in ob tem omenijo tudi moje ime, mi pomeni zelo veliko. Vsaka država mora imeti vsaj nekaj izvajalcev, idolov – tako glasbenih, športnih, igralskih, kulturnih – ki so pomembni za najmlajše. Lepo je biti otrok, najstnik in imeti idola ali več njih. Kot otrok to rabiš. Mi smo jih imeli, zdaj pa so časi drugačni, vse se dogaja veliko hitreje. Problem je, ker je na internetu vsega preveč. Smešno mi je, ko mlade punce spremljajo Kim Kardashian in podobne ter ob tem mislijo, da v življenju ne rabijo nič delati, bi rade samo bile lepe in da jih nekdo snema, ko hodijo po svetu. Moja generacija je bila očitno vzgojena v svet, ki ga danes ni več. Danes se ne cenijo več prave moralne vrednote, v katerih sem jaz odraščal, to je drug svet, v katerem vladajo denar, interes in navidezni sijaj. Tudi vzgoja je drugačna in žal se to tudi pozna, veliko mladih nima osnovne kulture in spoštovanja. Žal mi je, da se v današnjem svetu, kjer se vse dogaja v znamenju denarja in prehitrega ritma, na vse to prevečkrat pozabi. Za mene bodo zdravje, družina, prijateljstvo, ljubezen in spoštovanje vedno na prvem mestu. 

Ko si ravno pri vzgoji, otrocih in družini … V pesmih si zelo izpoveden, velikokrat omenjaš družino, tudi v videospotih so že nastopali člani tvoje družine. Zakaj ti je pomembno to deliti z občinstvom? 

Ker se vedno prikažem tak, kot sem. Vse moje pesmi so avtobiografske in izhajajo iz mojih izkušenj. Vedno so v pesmih trenutki ali obdobja mojega življenja. Družino nerad izpostavljam, ker njim to ni preveč prijetno, ampak so oni tako velik del mojega življenja, da mimo tega ne morem kar tako. Za videospot Uspeh sem imel željo, da bi v njem pokazal tudi svojo nečakinjo, da na hitro pokažem mamo in sestro, ker sta onidve bili del moje poti. Vse, kar sem doživljal, sta doživljali z menoj. To so ljudje, ki so bili ob meni in so mi od začetka izkazovali podporo, nasploh v življenju in v karieri. Moje dekle, mama, sestra in zdaj še nečakinja so moje štiri kraljice, brez katerih ne morem. Meni je bilo še težje, ker sem v najbolj težavnih letih pubertete odraščal brez očeta, ker od 16. leta naprej z njim nisem imel stikov. Tako sem se bolj povezal z ženskami in takrat sem jaz moral biti ta moški v družini in prav zato imam z njimi še toliko bolj poseben odnos. Ja, družina je velik, pomemben del življenja, pa tudi vsakdanjika in zato to tudi toliko poudarjam. 

Od tod tudi izhaja tvoj vzdevek Challe Salle. Ker oče po srbsko je ćale in so te tako klicali prijatelji, ko ste bili mlajši, saj si bil tudi med njimi zelo skrben … 

Ja, res je. Že moje ime Saša, Aleksander, pomeni zaščitnik ljudi. Ime Challe izhaja iz tega, ker sem bil vedno malo bolj zaščitniški, določene prijatelje sem malo usmerjal. To je bilo v obdobju prvega letnika srednje šole. Takrat sem se družil s starejšimi prijatelji in sem potem sošolcem in mlajšim pridigal, jih usmerjal. (smeh) Na koncu mi je Challe Salle dobro zvenelo zaradi rime, potem sem posnel eno pesem pod tem vzdevkom in nekako se je prijelo.

V pesmi Uspeh na koncu še rečeš 'Mami, prižgi TV, tvoj sin je uspel'. Kako ona gleda na tvoj uspeh, na tvojo kariero? 

Ponosna je, itak. Moram pa reči, da na začetku te moje poti morda ni razumela. Ni mogla predvideti, kako resno to lahko uspe. Ni mogla razumeti, da lahko tako daleč pridem s to zvrstjo glasbe, da se lahko s tem preživljam. Lažje bi ji bilo, če bi šel v neko službo, delal do 16. ure in je to to. Tako sestra kot mama sta me vedno podpirali, lahko pa povem, da na določenih točkah sigurno nista brezpogojno verjeli, da mi res lahko uspe. Verjetno sem bil jaz edini, ki je bil prepričan, da se bo zgodilo slej ko prej. Kasneje, ko so se stvari začele dogajati, prvi koncerti, prvi zaslužki, pa je videla, da očitno nekaj bo. Vedno pa je poudarjala, da ne glede na to, kaj delaš v življenju, da je najbolj pomembno, da si na koncu človek. Če boš uspešen ali neuspešen, ti ne bo pomagalo, če ne boš človek. Tako sem vzgojen, naučen in da vsakega tretiraš enakovredno. Zame so vsi enaki in z vsemi se bom enako spoštljivo pogovarjal. Nikoli nisem imel predsodkov do ljudi in ljudi obravnavam na podlagi njihovega obnašanja do mene, na podlagi moje izkušnje z njimi. Sam sem bil večkrat tretiran napačno zaradi različnih predsodkov, zaradi imena, glasbe, obnašanja, oblačenja, govoric in potem ko so me spoznali, so se mi opravičili, češ da nisem takšen, kot so sami mislili, da sem. Podpora družine mora biti, da si na koncu lahko uspešen, četudi kdaj ne razumejo čisto, kaj delaš. (smeh)  

Že prej si omenjal pesem Lagano, je to videospot, ki ima med tvojimi največ ogledov na YouTubu? 

Ja, to je eden najbolj predvajanih pesmi v zgodovini Slovenije na YouTubu. Okoli 8,4 milijona ogledov ima. To je moj največji glasbeni dosežek in sem zelo vesel, da je tako. Je pa s tem prišla tudi prepoznavnost, ki ima svoje minuse. Prepoznajo te na vsakem koraku, nimaš vedno miru in o tebi lahko kroži veliko neresnic, obsodb, predsodkov in tako naprej. Pač imam delo, zaradi katerega me ljudje bolj poznajo, ne pomeni pa to, da sem več vreden kot drugi. Sebe imam za preprostega človeka in mislim, da me zato ljudje še bolj cenijo. Nisem zvezda, sem povsem običajen človek. Nimam težav z egom. To je odvisno od vzgoje, karakterja posameznika. Res si pa nikoli ne bi mislil, da bo prav Lagano postal takšen hit in da bo ravno to pesem, zaradi katere sem uspel in zaradi katere me danes prepozna cela Slovenija.  

Tvoje dekle Yvonne smo lahko prvič videli ravno v videospotu za pesem Lagano. Sta se spoznala na snemanju tega spota ali že prej? 

Spoznala sva se, ko sem s poslovnim partnerjem imel športno trgovino v Ljubljani. Zaradi promocije trgovine sva se odpravila v Zagreb na sejem lepote in zdravja. In prav tam sva se z Yvonne prvič spoznala. Sejem je obiskala z mamo in najboljšo prijateljico. Spoznali smo se preko mojega poslovnega partnerja, po pogovoru sem jih povabil na zabavo v klub, kjer smo se zvečer družili. V klubu sem se veliko pogovarjal z njeno mamo in nekako smo se ujeli, z Yvonne pa sva si izmenjala številke. Ker je ona iz Reke, sva se sprva klicala, si pošiljala sporočila, ampak na začetku to ni bilo nič drugega kot le to. Imel sem veliko obveznosti in enostavno je rekla, da se ji je na začetku zdelo, da sploh nisem zainteresiran zanjo, meni pa je bilo težko, ker sem imel toliko dela, med nama pa je bilo kar nekaj kilometrov. Po nekaj mesecih telefonskega stika, sem jo za vikend povabil k sebi in potem je spet minil kakšen mesec brez srečanja. Na začetku je bilo precej turbulentno zaradi razdalje. Po šestih mesecih druženja, jeseni 2016, sem videl, da se to razvija v nekaj bolj resnega, zato sem jo povabil, da se preseli k meni. Bila je za in sva si rekla, da si bova dala priložnost in videla, kako bo. Ona je na Hrvaškem imela službo, faks, prijatelje, družino in tudi njej ni bilo najlažje hitro spremeniti okolje. Potem je nekako šlo in se je zadeva razvila in se imava skupaj fajn. Leta 2017 mi je uspelo tudi z glasbo in ravno takrat smo snemali videospot za Lagano. Povabil sem jo, da nastopi v videospotu in je bila za, še danes se rada šaliva, da ima spot samo zaradi nje toliko ogledov. (smeh) Do zdaj je bila v treh videospotih: Lagano, Poln kufer in Dobr vem. Njena mama pa je igrala mojo mamo v spotu Poln kufer. Moja kariera je vedno bolj cvetela, ona se je prilagodila, se prepisala na fakulteto v Ljubljani, zdaj je dobila tudi službo, ampak ja, zame se je žrtvovala. Zaradi ljubezni, fanta je šla v drugo državo, drugo okolje. Sam pa sem se potrudil, da ji tu ne bi nič manjkalo in sem se trudil, da ima dobre pogoje za življenje. In to je to. (smeh) Že pet let sva skupaj in ona je bila moja največja podpornica v težkih trenutkih, ki jih prinašata delo v šovbiznisu in prepoznavnost. To zna biti zelo stresno, ampak ona je bila tista, ki mi je vedno stala ob strani in me ima rada kot Sašo Petrovića, ne samo Challeta Salleta. Zato se trudim biti partner, ki ji je vedno na voljo in ji nudi oporo. Sva precej različna, ampak ravno zato se dopolnjujeva. Zdi se mi tudi, da sem zaradi nje postal čisto drug človek, boljša različica sebe. Ona je tista, ki je pozitivno vplivala na to, da se spremenim v normalnega zrelega človeka in za to, da sem ostal normalen in ljudski ne glede na uspeh. 

Kako pa se ona znajde v tem tvojem uspehu, prepoznavnosti? 

Pravi, da je običajen človek in da si ne želi takega pritiska, ne želi si, da bi jo kdo na skrivaj slikal, kar se je tudi dogajalo. Za najino zvezo se je že dve leti, preden sva jo javno potrdila, pisalo in ugibalo, če je ona res moje dekle. Ni lahko biti dekle glasbenika, ki je tako prepoznaven, ampak igrava na karto iskrenosti in zaupanja. Velikokrat je šla z menoj na nastope in snemanja. Zaupava si, ona ve, da sem profesionalen in nikoli nisva imela težav z ljubosumjem. V odnosu moraš biti maksimalno korekten, zaupanje se kaže z dejanji in to traja nekaj časa, to niso stvari, ki se zgodijo čez noč. To pride z leti in se mi zdi, da sva eden drugemu večkrat dokazala ljubezen in zaupanje. Sploh leta 2018, ko sva renovirala stanovanje, sva videla, da lahko vse preživiva. To je bilo za naju najbolj stresno obdobje. Poleg prenove stanovanja sem jaz imel 100 koncertov tisto leto in posnel štiri videospote. In sva rekla, da če sva to preživela in ostala skupaj, nama ne more nič priti do živega. Veliko sva se prepirala, veliko je bilo stresa, ampak sva nekako premagala ovire. (smeh) Sem pa zelo vesel, da se je tako lepo prilagodila na to moje okolje, naučila se je jezika, našla je službo in prijatelje. Res sem ponosen nanjo. Vesel sem, da ji gre tako dobro. Ni vsak za to. 

Kako pa je z oboževalkami zdaj, ko si v zvezi? Ko si bil samski, je bilo verjetno kar napeto in pestro. 

Ja, dokler dekleta tega niso javno vedela, so verjetno mislila, da imajo še kakšno možnost pri meni. V živo se to niti ni toliko dogajalo. Neposrednih ponudb in kazanja interesov ni bilo veliko. Mislim da predvsem zato, ker jaz nisem dajal pobude ali nisem na tak način gledal na dekleta. 

Kaj pa preko spleta? 

Ja, največ se je to kazalo preko družbenih omrežij, od pohval in komplimentov do povabil na zmenke ter podobno. V živo pa se je kazalo po koncu nastopa, ko sem se slikal z oboževalci in so kakšna dekleta rekla, če bi šel na pijačo. So pa vsa povabila bila kulturna in prijazna. Ni bilo vsiljivo ali agresivno. Mislim, da niso bila prepričana, ali imam dekle, sicer se je govorilo, da jo imam, jaz tega nikoli nisem komentiral.  

Omenil si, da si želita otrok, a da Yvonne ne mara, če govoriš, da delata na tem … 

Ja, saj ni problema. Njo samo moti, ker potem se ji zdi, da sva pod pritiskom. (smeh) Ja, delava na tem in ne, Yvonne še ni noseča. Ko pa se bo to zgodilo, bova verjetno objavila na Instagramu in bodo izvedeli vsi, da se je zgodilo. Ko bo do tega pač prišlo. (smeh) 

Okej, omeniti morava še Vrhniko. Tu si odraščal, zelo si navezan na svoj kraj, vedno nastopaš na prireditvi Noč na Vrhniki, tudi videospot Uspeh si posnel tukaj, zdaj si tu uredil svoje stanovanje. Povej, boš ostal tu ali te vleče še kam drugam, v kakšen drug kraj? 

Vrhnika je moj rojstni kraj. Rojen sem v Ljubljani, a na Vrhniki sem odraščal. Moja starša sta prišla sem z željo po boljšem življenju. Oče je bil zaposlen v vojski in je dobil možnost za stanovanje od vojske. Oba sta delala v Ljubljani in sta se vsak dan vozila na delo. Vrhnika je kraj, ki je za družino in življenje super, ker je umirjena, veliko je narave. Ta vožnja do Ljubljane mi je bila dolgo časa odveč, zdaj pa je bolj kot nekakšna meditacija. Na to se navadiš, poslušaš glasbo in razmišljaš. Ko pa ti prideš v kraj, ki ga dojemaš kot dom, je to to. Kamor koli v Sloveniji bi šel, se ne bi počutil doma. Tako se lahko počutiš samo tam, kjer si odraščal. Tu sem se šolal, tu so se začeli moji glasbeni začetki. Tu imam najlepše spomine na družinske trenutke, na prijatelje in šolo. Tudi življenje na Vrhniki je zdaj zame lažje, ker me ljudje poznajo že od prej in spoštujejo moj mir ter zasebnost. Če bi tu začel svojo pot z družino, ne bi nikomur od nas nič manjkalo. Tudi jaz, ko sem odraščal, mi ni nič manjkalo, zato tudi mojemu otroku ne bo nič manjkalo. Veliko je narave, veliko je zanimivih stvari in sem prihajam po mir. Tu bom ostal, ne razmišljam o nečem novem ali večjem. Tudi to stanovanje, ki je veliko 75 kvadratov, je dovolj veliko za naju in za dva otroka, za neko normalno življenje. Ja, imam željo, da bi mogoče nekoč živel v hiši z lastnim dvoriščem, košarkarskim košem, studiem in sobo za fitnes, da bi imel vse na enem kupu, ampak imamo še čas. Kje bi to bilo, še ne vem, vsekakor pa nekje v bližini. 

Kje se vidiš čez 10 let, ko boš star 40 let? 

Vidim se kot poročen starš enega ali dveh otrok. Še vedno se vidim v glasbi. Mislim, da jo bom takrat še vedno ustvarjal. Vidim pa se tudi kot mentor mladim z neko agencijo, s seminarji, kot menedžer mladih ljudi, ki jih usmerja na pravo pot. Zagotovo pa se vidim tudi v športu kot osebni trener. Odkar se s trenerstvom ne ukvarjam, vidim, da to pogrešam. Je nek čar v tem, ko pomagaš ljudem, ko vplivaš na njihovo samozavest, zdravje in samopodobo. Želim si pozitivno vplivati na ljudi. Zdravje, družina, ljubezen, glasba in šport so stvari, ki mi iz dneva v dan dajejo energijo. To je smisel življenja. Ne morem skrivati, da si želim otrok in ko jih bom dobil, se bo zagotovo marsikaj spremenilo. Kako bo to vplivalo na mojo glasbo in šport, bomo videli potem. Bo pa družina vsekakor prioriteta. Rad bi bil velik del odraščanja svojih otrok in jih bom zagotovo usmerjal tako v glasbo kot šport.