Noč čarovnic mori se začne, ko Laurie Strode, že od prvega dela naprej vsem dobro poznana vloga skoraj 63-letne Jamie Lee Curtis, s svojo hčerko Karen (Judy Greer) in vnukinjo Allyson (Andi Matichak) morilca Michaela Myersa ujame in zažge v svoji kleti. Laurie hudo poškodovano odpeljejo v bolnišnico, sama pa je prepričana, da je končno premagala zlo in s tem tudi prekletstvo morilca, ki jo je toliko let hotel spraviti s tega sveta.
A kajpak Michaelu uspe pobegniti tudi tokrat in njegov morilski pohod se lahko nadaljuje. Medtem se Laurie v bolnišnici v bolečinah pripravlja na obrambo pred njim, se ji pridružijo tudi prebivalci mesta, nato pa se trem generacijam njene družine pridružijo še druge preživele Myersove žrtve. Ko ti stvari vzamejo v svoje roke, se odločijo, da ga bodo enkrat za vselej ulovili in se ga znebili. Pa se ga bodo zares?
Film, kot je pri tovrstnih grozljivkah že v navadi, ponudi efekten uvodni prizor, ki pa je, celo po standardih Michaela Myersa, recimo, da imamo v mislih tudi Freddyja Kruegerja iz Nočne more v ulici Brestov, Jasona Vorheesa iz serije Petek 13. ali demone iz serije Gospodar pekla, precej visoko na lestvici brutalnosti. Prav zaradi izredne krutosti vsi tovrstni filmi nosijo oznako 18+. Prizori mučenja in gnusnih umorov so bili sicer že privedeni do skrajnosti v filmskih serijah, kot sta Žaga ali Hostel, celo do te mere, da so to vrst poimenovali "torture porn", a v Noči čarovnic je, poleg zgodbe, vedno bilo veliko adutov tudi na strani psihološkega terorja. Torej, da ni nujno, da je nekaj blazno krvavo ali odvratno, da je strašno, temveč da je grozljivo in da ljudi navdaja s strahom tudi nekaj, kar zgolj slutijo ali slišijo.
Noč čarovnic mori se tako lahko pohvali z odlično glasbo, ki še vedno temelji na izvirni Carpenterjevi klavirski viži, ki je vsakič še nadgrajena, tokrat pa sta mu pomagala tudi sin Cody in Daniel Davies. Glasba je tako velik del filmov, ki pa je tokrat praktično navita do 11, kar naredi eksplozivne Michaelove morilske eskapade še toliko bolj učinkovite. Razpravljati bi se dalo, koliko so liki v filmu razdelani ali ne, Curtisova ima praktično obrobno vlogo, bolj sta v ospredju njeni naslednici, hči in vnukinja, a moderno občinstvo zagotovo bolj hlepi po čutnih dražljajih kot poglobljeni zgodbi in likih.
Lov na "napačnega" morilca lahko razumemo tudi kot sodobno alegorijo na dogajanje v koronskih časih, ko ljudje dostikrat kot ovce verjamejo nekomu, ki se izpostavi in jih v nekaj prepriča, kar pa nima nujno podlage v zdravi pameti ali dejanski resnici. In prav v tem smislu film, poleg dejstva, da je Myers neusmiljen morilec, ki se ne ustavlja za nič, prikaže, da zaslepljenosti ljudskih množic lahko sledijo zgolj tragični konci in nedolžne žrtve. Četudi je, recimo, boj v imenu "višjega dobrega", pa ni nujno, da se to vedno izkaže za pravo pot ...
Da je Michael Myers morda še zlobnejši, bolj neukročen in bolj grozljiv morilec kot njegovi "kolegi" iz drugih filmskih serij, lahko dojamemo na koncu pričujočega filma, ko se nam morda zazdi, da je zlo, ki ga uteleša in so se ga ljudje odločili uničiti, enostavno neustavljivo in premočno, ne glede na njihova prizadevanja. Myers pa je neustavljiv tudi zato, ker pooseblja čisto zlo. Dejstvo, da je njegova maska bela in neizrazna, pa prav nič ne olajša njegove krutosti, ki like na platnu že s samo prezenco spravlja na rob obupa, gledalce pa na rob sedeža v kinu.
Film je brez dvoma zanimiv za vse, ki so oboževalci filmskih serijskih morilcev in pričujoče franšize, ali imajo radi eksploziven "slasher", čeprav ga je po drugi strani težko toplo priporočiti gledalcu z običajno "pocukranim" hollywoodskim okusom. Četudi je po originalnosti daleč od prvotne Carpenterjeve mojstrovine, gre za žanrski izdelek, ki dostavi točno tisto, kar obljublja in se od njega pričakuje in je potem takem stvar posameznikovega okusa.
"Brez Noči čarovnic ne bi imela tega življenja, ki ga imam. Vlogo sem dobila po treh avdicijah in Laurie Strode mi je dala moje življenje, česar takrat nisem vedela. Hvaležna sem Johnu Carpenterju in Debra Hill, ki sta mi dala to življenje, name je Noč čarovnic imela neverjeten vpliv. Tudi 43 let kasneje še vedno obstaja razmerje med žrtvijo in morilcem, ki večkrat trčita, kar ustvari napetosti, ki so nekateri ljudem zares všeč," je najnovejšemu filmu ob bok povedala Jamie Lee Curtis.
Če niste bili preveč navdušeni nad vizualizacijo skozi oči režiserja Roba Zombieja, ki je postregel z rimejkoma v letih 2007 in 2009, potem vam je morda vero v ponovno življenje filmske serije povrnil David Gordon Green, ki je prvi film naredil leta 2018, režiral je tudi pričujoči film, za prihodnje leto pa je skupaj s Carpenterjem že napovedal film Halloween Ends (Noč čarovnic se zaključi). Seveda je vprašanje, ali nameravajo zares pokopati tako uspešno serijo, ki jo je Carpenter ustvaril pred 43 leti in je do danes postregla z nič manj kot dvanajstimi filmi. Green sicer trdi, da naj bi s prihodnjim filmom zaključil svojo trilogijo, čeprav v Hollywoodu vedno obstaja možnost, da uspešne like in filme obudijo na tak ali drugačen način.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.