Kako in kje najraje dopustujejo, so nam izdali voditeljica Ota Širca Roš, igralec Tadej Pišek, glasbenik Challe Salle, radijski voditelj in pevec Klemen Bunderla, pevec skupine Mambo Kings - Aleš Bartol, glasbenik Rok Terkaj - Trkaj in pevka Natalija Verboten. Zaupali so nam tudi nekatere dogodivščine, ki jih bodo zagotovo še dolgo pomnili – nekateri jih imajo toliko, da bi lahko napisali celo knjigo. Italijanski renesančni poet Torquato Tasso je dejal: "Sreča ni mesto, kamor potujemo, temveč način potovanja." Pa poglejmo, kakšne načine potovanj ubirajo naši slavni obrazi.
Izbira dopustniške lokacije
Ota Širca Roš: ''Trudimo se ločevati dopuste in počitnice ... Zaenkrat je pri izbiri dopustniške lokacije odločilno to, da je pisano na kožo najinemu sinčku Premu.''
Tadej Pišek: ''Na izbiro in lokacijo dopusta najbolj vpliva urnik poletnih obveznosti. Šele ko vidim, koliko in kakšne obveznosti me čakajo v poletnem času, si izberem počitniško destinacijo.''
Challe Salle: ''Na samo izbiro lokacije najbolj vplivajo tamkajšnje temperature in vremenska napoved, sicer pa imam najraje eksotične kraje.''
Klemen Bunderla: ''Najraje imam mir, bližino morja in živahnega mesta. Če potujemo skupaj s kužkom, iščemo lokacijo, kjer s(m)o kosmatinci zaželeni (smeh).''
Aleš Bartol: ''Na izbiro lokacije najbolj vpliva čas, ki ga imam na razpolago. Ker konec tedna s skupino večinoma nastopamo, moji dopusti potekajo od nedelje do četrtka. Pozimi si zato vzamemo en mesec prost, takrat pa se odpravimo v tople kraje ... Poleti se ponavadi za 14 dni odpravimo na hrvaško obalo.''
Trkaj: ''Pomembni so dobra družba, zabava, smeh ... Še toliko bolje, če izbrana destinacija vključuje bližino morja, jezera, reke – da lahko čofotam in se potapljam (smeh). Če se v bližini nahajata tudi košarkarsko igrišče in brezžično omrežje, da lahko v prostem času poslušam glasbo, se izobražujem in ustvarjam ter igram svoj najljubši šport, pa gre za zmagovalno kombinacijo. Sedaj, ko imam hčerkico, mi je pomembno tudi to, da so v bližini otroška igrišča in animacije, da lahko tudi ona uživa na svoj 'mali' način.''
Natalija Verboten: ''Smo precej radovedna družina, zato našo pozornost pritegnejo lokacije, ki nudijo različne znamenitosti, kot so naravne, zgodovinske, arhitekturne, kulinarične in podobno.''
Preverjene lokacije ali vsakoletne novitete?
Ota Širca Roš: ''Vsaj enkrat na leto odidemo nekam, kjer še nismo bili, avgust pa je vedno rezerviran za Bol na Braču. Mož je zagrizen deskar, jaz sicer malo manj, imamo pa tam že ustaljeno družbo – poleg tega sva se pred 20. leti tam z Borutom tudi spoznala. Od časov 'pred Premom' se dopustniške destinacije niso kaj preveč spremenile, kar se tiče samih potovanj, pa popolnoma. Najina popolna izbira so sicer odročni kraji, daleč od zahodne kulture, a tja zaenkrat še ne bi peljala najinega majhnega sina ... za to bo še čas.''
Tadej Pišek: ''Rad menjam lokacije, iščem nove kotičke, spoznavam nove ljudi in kulture. Seveda pa imam tudi nekaj lokacij, kamor se vračam vsako leto.''
Challe Salle: ''Čisto odvisno od počutja in predvsem časa. Zelo rad potujem, spoznavam nove kraje in različne kulture.''
Klemen Bunderla: ''Oboje! Vsako leto se gre nekam drugam, potem pa so tu tudi bližnje lokacije, ki so ostale kot nekakšno stalno mesto 'za pobeg'. Saj bi povedal, kje so, ampak to potem ne bi bil več pobeg (smeh).''
Aleš Bartol: ''Dopuste si vzamem kot raziskovanje nečesa novega. Ne maram rutine, tako da ponavadi z dopusta pridem fizično utrujen, a psihično popolnoma prenovljen.''
Trkaj: ''Pravzaprav oboje. Zelo rad obiskujem Sv. Pelegrin v Istri, kjer hitro padem v 'vajb' regeneracije in počitka. Vsako leto pa se trudim iti nekam, kjer še nisem bil, da spoznam nove ljudi, druge običaje in perspektivo do življenja, ki obogati tudi moj pogled na življenje.''
Natalija Verboten: ''Odvisno. Če potrebujemo počitek, se držimo preverjenih lokacij, sicer pa radi raziskujemo.''
Kje, kdaj in s kom
Ota Širca Roš: ''Večinoma gremo sami: jaz, mož in najin sin, včasih pa se odpravimo skupaj z mojo sestro in njeno družino. Avgust je rezerviran za Bol na Braču, ostale odločitve pa so bolj hipne narave – ko se pokaže priložnost in nas zasrbijo pete.''
Tadej Pišek: ''Najlepše je dopustovati v dvoje in tega se veselim tudi letos. Kot je dejal Fran Milčinski Ježek: ''Vandrat' sam najbolj lepo je, počivat' pa je lepše v dvoje.'' Največkrat grem na dopust v drugi polovici julija – takrat si ponavadi najlažje vzamem odklop od delovnih obveznosti.''
Challe Salle: ''Na dopust se odpravljam z bližnjimi – še nikoli nisem dopustoval sam. Zadnji dve leti zaradi časovne stiske ni bilo veliko priložnosti za dopust, ponavadi pa se odločam v zadnjem trenutku. Letos bo moj dopust prišel na vrsto šele po novem letu.''
Klemen Bunderla: ''Z bratom, punco ali prijatelji. V začetku leta, ko je 'mrtva sezona', se obvezno odpravimo na smučarijo, poleti pa nekam pod klimo (smeh). Čeprav letos zaradi situacije z zlomom in rekonstrukcijo stopala nič od tega ne bo izvedljivo. No, vsaj pod klimo bom (smeh).''
Aleš Bartol: ''Družba je najpomembnejša stvar na dopustu. Glede na to, da je časa res malo, ni prostora za eksperimentiranje, tako da ponavadi potujem z družbo, s katero sem stkal prijateljske vezi že v vrtcu in osnovni šoli. Vem, kako odreagirajo v določenih situacijah – vem, kaj lahko pričakujem od njih.''
Trkaj: ''Dopust najraje preživljam s hčerko. Potem so tu tudi rime – a takrat sem najraje sam. Seveda je super tudi z dobro družbo, prijatelji ali kakšno zabavno damo, da se imava 'fajn'. Največ časa za dopust imam v januarju, ko je konec novoletne norije. Takrat je tudi zabav in koncertov manj in takrat nastopi čas za počitek na hladnem snegu. V januarju grem z moško ekipo za en teden smučat in se zabavat. Potem pa je še kakšen teden sprostitve v maju ali juniju in en daljši dopust v juliju ali avgustu – če ni preveč dela za novo sezono v septembru. Letos si ne bom mogel privoščiti daljšega dopusta, ker delam na novih projektih.''
Natalija Verboten: ''Najraje smo v družinskem krogu, da se lahko 'naužijemo' drug drugega in vsaj malce nadoknadimo čas, ko smo vsi prezaposleni in se posledično tudi manj vidimo. Odkar je starejši sin Max šoloobvezen, imamo dopust večinoma med šolskimi počitnicami. Poletje je sicer čas, ko smo v našem družinskem podjetju Bumerang izredno delavni, zato si težko privoščimo dopust, daljši od enega tedna v kosu. Zato pa večkrat skočimo na kakšen krajši izlet po Sloveniji, saj želiva z možem sinovoma pokazati lepote in bisere naše prelepe domovine, ki sva jih midva lahko spoznala zahvaljujoč naravi najinega dela. Zato gremo pogosto v Prekmurje, Goriška brda, Posočje, Piran, na Kras ... ''
Nepogrešljivi predmeti
Ota Širca Roš: ''Odvisno od tega, kam se odpravljamo. Letos, mislim, da še zadnjič, bodo to plenice, sicer pa Premove najljubše igrače in Calpol. Saj vem, dolgočasno – ampak še vedno se vse vrti okoli Prema (smeh).''
Tadej Pišek: ''Ne glede na destinacijo in vrsto dopusta imam s seboj vedno kup knjig. To so tiste knjige, ki so se čez leto nabirale na moji nočni omarici in jih nisem imel časa ali energije prebrati.''
Challe Salle: ''Kopalke, kakšna knjiga, oprema za trening in slušalke za poslušanje glasbe.''
Klemen Bunderla: ''Na sami poti ogromno vode, nujno pa vzamem s sabo tudi brivnik, telefon in tablico ali računalnik. Filmi pod zvezdami in ob morju so 'zakon'!''
Trkaj: ''Potni list, denar, knjiga za pisanje rim, računalnik, da lahko ustvarjam, kopalke, fotoaparat ... vse v potovalko in akcija!''
'Preddopustniška' nervoza?
Ota Širca Roš: ''Po eni strani so priprave že del dopusta in mi je zato v veselje pakirati, čeprav je kar stresno, sploh zdaj, ko moram misliti na toliko različnih stvari – predvsem zaradi otroka. Najbolj na živce mi gre pakiranje za pot nazaj domov. Logično, kajne? (smeh).''
Tadej Pišek: ''Pri dopustu gre velikokrat kaj narobe – če se odpravljaš na dolga potovanja, pa je potrebno tudi bolj natančno načrtovanje ... Tudi v pripravah na dopust zelo uživam, najlepši pa je nedvomno prvi dan dopusta, ko se usedeš v avto/na letalo/na trajekt in se spustiš v novo dogodivščino.''
Challe Salle: ''Ob pripravah na dopust me najbolj ob živce spravi samo pakiranje ter pot do željene destinacije, ki se ponavadi vleče v neskončnost.''
Klemen Bunderla: ''Ni ravno 'preddopustniška'. Najbolj me namreč spravijo ob živce neurejene sobe in apartmaji, v katerih, ko prižgeš klimo, dobiš občutek, da si vase pognal ves prah tega sveta ... Na sami poti do počitniške destinacije pa ... Ja, no, kdo pa se še ni skregal na poti? Sploh ne vem, ali je to obvezno 'spakirano' zraven (smeh).''
Aleš Bartol: ''Glede načrtovanja odhoda na dopust sem kar 'rutiniran', saj se vsak konec tedna kam odpravljam, pakiram ... S tem res nimam težav.''
Trkaj: ''Ni pretirane panike, jaz zelo hitro spakiram in sem že na poti. Ko odidem na letališče, je to zame najboljši kraj na svetu, saj vem, da se bo zgodilo nekaj ekstra zabavnega in to se potem tudi uresniči.''
Natalija Verboten: ''Ko se odpravljamo na dopust, me le s težavo kaj spravi ob živce. Takoj, ko odrinemo, v glavi naredim preklop.''
Aktiven ali ležeren dopust?
Ota Širca Roš: ''Dopusti so vedno zabavni, ampak bolj ležerne narave – ležanje, branje, igranje, kuhanje, supanje, včasih malo deskanja, kakšen dober žur ali žar ... ''
Tadej Pišek: ''Rad imam aktivne dopuste: zelo rad potujem, hodim v gore, kolesarim ... Zato dopust planiram tako, da lahko v parih tednih obiščem več krajev, grem za nekaj dni na morje, potem za nekaj dni v gore ... Pazim, da se na dopustu ne polenim preveč (smeh).''
Challe Salle: ''Nekaj dni namenim predvsem ležanju, kopanju, dobri hrani in sproščanju. Ko si napolnim baterije, postanem bolj aktiven, predvsem s treningi v naravi, fitnesom, tekom, košarko, pa še kaj bi se našlo.''
Klemen Bunderla: ''Obvezno relativno zgodnje jutro in kava na balkonu, lahko tudi stopnicah – vseeno, samo, da se vidi morje. Potem se počasi prikradem do zajtrka in počasi skujem načrt za plažo in aktivnosti. Ja, ne morem brez načrtov (smeh). Grozen sem, saj vem, na uro ne morem kar pozabiti. Popoldne grem ponavadi v hotelski fitnes, pred poškodbo noge sem pozno zvečer ali zgodaj zjutraj ponavadi tudi tekel ... Sicer pa rad odidem v kakšen muzej, se povzpnem na kakšen hrib z razgledom ... Nekaj dni sem lahko pri miru, potem pa je treba v akcijo.''
Aleš Bartol: ''Ko gre za poletne počitnice, jih že zadnjih 15 let preživljam na čolnu, kjer imam tudi opremo za potapljanje, sup, vodne smuči – skratka, veliko animacije. Ponavadi iščem zalive z lepo turkizno vodo, katerih na Hrvaškem ne manjka. Tam se ponavadi zasidram za nekaj ur, potem pa nadaljujem z vožnjo.''
Trkaj: ''Izredno ljubim podvodni svet – se tudi potapljam z jeklenko, 20–30 metrov pod gladino pa se počutim kot doma. Ležanje na plaži mi ne leži preveč. Mogoče za kakšen dan, potem pa že postanem nervozen. Priznati moram, da sem zelo rad tudi doma v Ljubljani, kjer vsak dan s prijatelji igram košarko, hodim v hribe, se rekreiram in gibam.''
Natalija Verboten: ''Kombinacija vsega.''
Popoln odklop ali deloholizem?
Ota Širca Roš: ''Včasih je bilo to drugo, zdaj se izklopim. Popolnoma. Ker se cenim. In imam to srečo, da se lahko.''
Tadej Pišek: ''Imam to srečo, da opravljam delo, ki ga imam neskončno rad. Tako da tudi na dopustu preberem kakšno knjigo, dramo ali scenarij, ki se mi zdi zanimiv – ampak me to ne obremenjuje, ob tem si še vedno polnim baterije.''
Challe Salle: ''Sem oseba, ki se težko odklopi, saj je moje delo glasba, ki je obenem tudi moja ljubezen. Se pa počasi privajam na to, da na dopustu pustim vse za sabo in izkoristim čas zase in sproščanje.''
Klemen Bunderla: ''Oh, nimam težav z odklopom. Tudi na klice ne odgovarjam, če se le da. Tako da, če je nujno, pošljite še sporočilo z obrazložitvijo klica (smeh).''
Aleš Bartol: ''Žal nikoli ne morem popolnoma odklopiti, saj sta telefoniranje in spletna pošta del mojega vsakdana. Me pa to ne obremenjuje preveč, ker sem že navajen dopustovati na takšen način.''
Trkaj: ''Moje delo se nikoli ne ustavi, ker ne gre zgolj za delo, temveč za misijo. Navdih dobim kjerkoli na svetu in to potem težko kar blokiram. Ko dobim idejo, jo enostavno zapišem in posnamem. Ko pride čas za združevanje in zaključevanje projekta, privlečem na dan vse te 'skrite' zapiske.''
Natalija Verboten: ''Sama se lahko popolnoma odklopim, mož pa mora vedno kaj delati, kar je večinoma povezano tudi z družinskim podjetjem.''
Najboljši dopust do sedaj
Ota Širca Roš: ''Hm ... ne vem, če bi lahko izpostavila samo enega.''
Tadej Pišek: ''Vsak dopust je drugačen in po svoje lep. Najbolj nenavadne vtise in spomine pa sem prinesel s potovanj po Aziji, kamor sem se vračal kar nekaj let zapored.''
Challe Salle: ''Krajši dopust, ki sem ga nedavno preživel v Lloret de Maru v Španiji s svojim prijateljem in producentom. Imel sem nastop za eno izmed domačih turističnih agencij, ob tem pa smo si privoščili še nekaj dni počitka.''
Klemen Bunderla: ''Uf, več jih je bilo. Po eni strani sem zelo užival v šotoru ob enem alpskem jezercu, po drugi pa sem se noro dobro imel ob bolgarski sončni obali s super 'all inclusive' ponudbo v izjemnem hotelu. Predvsem mi veliko pomeni, da se lahko nekoliko 'izgubim v mestu', odidem v kakšen adrenalinski ali zabaviščni park ... Z dopusta 'v šotoru' se mi je najbolj v spomin vtisnila izkušnja kuhanja na ognju v naravi, kar je bilo neverjetno sproščujoče.''
Aleš Bartol: ''Imam kar srečo z dopusti, skoraj vsak mi je bil 'najboljši'. Se je že zgodilo, da se je kakšen tudi ponesrečil, ampak je temu ponavadi botrovalo slabo vreme.''
Trkaj: ''Najboljši dopust je bil na Tajskem. Tja sva s prijateljem Damjanom odšla pomotoma, hotela sva na Tibet in sva rezervirala let za napačno letališče. Tako sva pristala v Maleziji, ki se nama je zdela dolgočasna, zato sva raje švignila v sosednji Bangkok, do plaže in še v Chiang Mai na sever Tajske. Toliko anekdot, smeha, potapljanja, aktivnega življenja, živali in narave je težko strniti v nekaj stavkov. Domov sva prišla presrečna. To je bil eden tistih trenutkov, ko se ti neka napaka spremeni v največjo zmago na svetu.''
Natalija Verboten: ''Si tako naredimo, da se imamo povsod lepo.''
Počitniške anekdote
Tadej Pišek: ''Dogodivščin je bilo ogromno – dobrih in slabih. Če izpostavim kot primer dogodek, ki se nam je pripetil lansko leto: v Beogradu so nas med prestopanjem z letala na letalo oropali, nam pobrali denar in dokumente. Tako se nismo mogli vkrcati na naslednji let in smo obtičali v Beogradu. To je bil prvi dan dopusta, ki se je razpletel precej drugače, kot je bilo prvotno načrtovano (smeh).''
Klemen Bunderla: ''Lani med poletnim dopustom sem naletel na prodajalca, ki je prodajal sladoled 'Despacito'. In tako, kot nisem slišal te pesmi v celoti, tudi sladoleda nisem poskusil (smeh). Sem ga pa slikal in fotografijo objavil na družbenih omrežjih. Odzivi so bili neverjetni, vsi so spraševali, kje ga prodajajo (smeh). Sicer pa se mi je pred leti, ko sem se z nahrbtnikom odpravil na popotovanje po Italiji, pripetilo nekaj sila neprijetnega. Ko sem prispel na sam jug države, v Calabrio, sem bil priča mafijskemu obračunu. V lokalni piceriji je bil očitno nekdo nekomu dolžan in so mu nastavili ... možnost odplačila. Grozljivo!''
Trkaj: ''Obkrožali so me že morski psi, lovili so me navadni psi ... Bil sem lačen, izgubljen, vrtelo se mi je od dehidracije na poti po Španiji, imel sem ogromno žuljev, nisem mogel hoditi ... Danes je vse to le še zabaven in topel spomin. Ko sem dopustoval na Šrilanki, sem tam spoznal posebnega gospoda. Nekje na sredini mojega dopustovanja sva se zelo povezala. Takrat me je peljal na pravo lokalno poroko, na tej poroki pa se je nahajal gospod, kateremu sem šel izredno na živce, ker sem bil belec. Z mano se je želel spustiti v fizični obračun, jaz pa sem se spomnil, da tamkajšnji ljudje alkohola ne prenašajo ravno dobro in sem mu predlagal, da pijeva, dokler eden od naju ne omaga. Po približno treh, štirih kozarcih so ga nesli domov, jaz pa sem lahko na poročnem slavju mirno užival dalje (smeh).''
Natalija Verboten: ''Lani na Siciliji smo z naključnimi turisti po nesreči zamenjali potovalne kovčke. Nato smo ugotovili, da so tudi oni Slovenci in smo se sami našli po napisanih kontaktnih podatkih. V času trajanja našega dopusta smo se potem še vsaj trikrat naključno srečali na različnih izletniških točkah po celi Siciliji. Mi njihovega kovčka nismo odpirali, ker je bil res težek, ob predaji pa so nam dejali, da je škoda, da si nismo postregli, saj so bile notri same slovenske dobrote.''
