Po Mejakovih besedah so precejšen napredek dosegli glede vprašanja arhivov, ni pa še dokončnega soglasja o njihovi delitvi med naslednice. Čeprav je uvodni del sporazuma že večinoma usklajen in 30. junij 1991 kot datum razpada nekdanje SFRJ po Mejakovem mnenju "ni več ogrožen", vse delegacije uvoda sporazuma ne želijo podpisati, ampak podpis pogojujejo z rešitvijo tudi drugih vprašanj - med drugim finančnih in vprašanja pridobljenih pravic.
Pri finančnih vprašanjih je Slovenija predlagala podpis izjave o dostopu do podatkov, česar vse delegacije še niso storile. Soglasja tudi še ni o ključih za delitev premoženja. Glede slednjega Slovenija meni, da bi morali upoštevati delež dolgov nekdanje SFRJ, ki jih je prevzela država, torej v primeru Slovenije vsaj 16,4 odstotka.
Vodja jugoslovanske delegacije Dobrosav Mitrović pa je kot kamen spotike na četrtkovih pogovorih izpostavil vprašanje deviznih hranilnih vlog. Ob tem je dodal, da je Slovenija "zavrnila zahtevo, da bi bila kot država naslednica garant za vloge nekdanje Ljubljanske banke, ne glede na to, kdo so varčevalci, in je vztrajala pri tem, da sredstva ne bodo izplačana tistim, ki niso državljani Slovenije." Po njegovih besedah so se ostale štiri delegacije strinjale, "da nekdanje devizne vloge ne bi bile teritorialno pogojene" in menil, da pomeni takšno stališče Slovenije "diskriminacijo državljanov".
Jugoslovanska delegacija je po Mitrovićevih besedah sicer sprožila vprašanje dinarskih bankovcev, ki jih Hrvaška in Slovenija, kot trdijo strokovnjaki, po odhodu iz SFRJ nista vrnili. "Teh sredstev še nista vrnili, ampak sta jih kasneje uporabljali za kupovanje v ZRJ, Makedoniji in na črnem trgu, ali pa sta jih menjali v devize," je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug pojasnil Mitrović.
