V peticiji so zapisali: "Evropska unija je v Evropskem parlamentu znova poudarila pomen zaščite manjšin in temeljnih svoboščin. Slovenija in Češka sta zavrnili odpravo nepravičnih dekretov, na podlagi katerih so nad nemško govorečimi Avstrijci izvajali zločine, vključno s pregoni, razlastitvami, umori in prisilnim delom. To se je očitno dogajalo zato, da bi se izognili odgovornosti za vrnitev premoženja in izplačevanje odškodnin."
Glede prizadevanja Češke in Slovenije za vstop v EU je v peticiji zapisano, da si ni mogoče predstavljati, da EU ne bo upoštevala svojih pravnih stališč in bo sprejela omenjeni državi v članstvo še pred odpravo spornih dekretov. Avstrijsko vlado peticija poziva, naj "resno vzame vlogo zaščitnice izgnancev" in "naj na sprejetje Slovenije in Češke v EU vlaga veto, dokler državi ne bosta odpravili omenjenih dekretov".
Peticijo bodo pred obravnavo v parlamentu najprej predali pristojnemu odboru za peticije.
Na peticijo avstrijske Platforme za človekove pravice v zvezi z odpravo avnojskih sklepov se je danes že odzval Dimitrij Rupel, ki ga je odbor državnega zbora za zunanjo politiko potrdil kot kandidata za novega zunanjega ministra. Dejal je, da za Slovenijo nobena odprava avnojskih sklepov ne pride v poštev.
Rupel ne verjame, da Platforma za človekove pravice ve, kaj so to avnojski sklepi in za katere sklepe dejansko gre. Če se bodo stvari zaostrovale, bo Slovenija morala zadevo internacionalizirati, kar pomeni, da bo morala postaviti nekatera vprašanja v zvezi z izvrševanjem dolžnosti, zapisanih v Avstrijski državni pogodbi, je dejal Rupel. Če se začnejo podirati temelji povojne zavezniške ureditve, bo morala Slovenija predstaviti Avstriji seznam zahtev v zvezi s škodo, ki jo je Avstrija oziroma Avstrija kot del Nemškega rajha povzročila Sloveniji v drugi svetovni vojni, je še dejal Rupel.
Slovensko zunanje ministrstvo dejanja Platforme za človekove pravice ni želelo komentirati, ker še ni dobilo izvirnega besedila.
