Varnostni svet ZN pa po besedah vira blizu generalnega sekretarja Kofija Annana pripravlja resolucijo, s katero se bo odzval na zaostrovanje varnostnega položaja v Makedoniji. Annan pa je v ponedeljek obsodil nasilje albanskih skrajnežev, ki ogroža ozemeljsko celovitost Makedonije in stabilnost celotne regije. Poudaril je pomen Makedonije kot multietnične družbe in izrazil upanje, da bo makedonski vladi uspelo zaustaviti nasilje in ustvariti pogoje za reševanje problemov s političnimi sredstvi.
Podporo Makedoniji je izrazil tudi ameriški State Department, ki meni, da gre pri albanskih skrajnežih sicer le za manjšo skupino, ki ne predstavlja večine albanskega prebivalstva v Makedoniji. Tiskovni predstavnik Richard Boucher je dejal, da je položaj Albancev v Makedoniji povsem drugačen od tistih na Kosovu, ki so bili soočeni s srbsko armado, pripravljeno na etnično čiščenje. ZDA na Makedonijo gledajo kot na multietnično družbo in nasprotujejo izzivanju skrajnežev.
Tako kot v času vojne na Kosovu leta 1999 se po pisanju časopisa New York Times tudi tokrat albanski izseljenci v New Yorku odločajo za pot na Balkan, kjer bodo po urjenju v neznanih krajih, predvidoma v Albaniji in morda tudi na Kosovu, prijeli za orožje in se pridružili svojim rojakom v Makedoniji. Albanci, ne glede ali so po rodu iz Makedonije, Kosova, Albanije ali drugod, so po izbruhu spopadov v Makedoniji znova pripravljeni prijeti za orožje, kakor tudi finančno pomagati, kot pravijo, združitvi vseh Albancev v zahodni Makedoniji, na Kosovu in v Albaniji v skupno nacionalno državo.
Medtem ko Osvobodilna narodna vojska (ONV), ki se v Makedoniji apopada Z vladnimi silami, uradno ne zagovarja velike Albanije in spremembe makedonske meje, pa newyorški Albanci pravijo, da je bilo dovolj čakanja. "Vsak dan nekdo, ki ga poznamo, odide, čeprav vedno potihem. Veliko nas je, ki smo leta čakali na to priložnost, zato ne mislimo stati ob strani in opazovati. Odkar je Makedonija postala samostojna, smo potrpežljivo čakali na enake pravice, ki jih ni bilo od nikoder," je za New York Times dejal Bekim Shanen, ki se bo po lastnih besedah kmalu odpravil na Balkan.
Albanske organizacije v New Yorku so že začele propagandno akcijo v časopisih, ki izhajajo v albanskem jeziku, v katerih prosijo za finančne prispevke in iščejo prostovoljce za boj v Makedoniji. Pri tem se oživljajo stare mreže iz časov boja proti Srbom na Kosovu. Pretekli teden je iz Makedonije prispel eden od voditeljev ONV in pripravil zborovanje, na katerem je prosil za prostovoljce in finančno pomoč. Omenjeni voditelj je zbranim prebral seznam zahtev ONV, med katerimi so sprememba makedonske ustave, potrditev albanščine kot uradnega jezika, državne šole v albanskem jeziku, gospodarski razvoj in izpustitev vseh političnih zapornikov. Na zborovanju naj bi bilo približno 400 ljudi.
Neimenovani voditelj upornikov se je naslednji dan odpravil nazaj proti Makedoniji s petimi prostovoljci in 500.000 dolarji gotovine ter obljubami o novih prostovoljcih in sredstvih. Prostovoljcem je bilo rečeno, da jih bodo izurili v rokovanju z orožjem in v vojaški taktiki. Čeprav ostajajo lokacije tovrstnih oporišč skrivnost, pa velja domneva, da so nekje v Albaniji ali na Kosovu. Prostovoljci menda natančno vedo, kam je treba oditi, nihče od njih pa ni posebej v skrbeh zaradi sil zveze NATO, ki si prizadevajo odrezati oskrbovalne poti med Makedonijo in Kosovom. "Ozemlje poznamo mnogo bolje kot vojaki NATO, poleg tega pa jih nikakor ni dovolj, da bi blokirali celotno mejno črto," pravijo.
Sodeč po izjavah Albancev za ameriški časnik je upanje mednarodne skupnosti o skorajšnji ustavitvi spopadov v Makedoniji jalovo. "Vojna je dobra, zato ker v njej zmagaš ali izgubiš. Naveličali smo se čakanja," sklene New York Times z izjavo enega od zbranih.
