ZDA sicer niso nikoli uvedle sankcij proti Avstriji kot EU, a so uvedle politiko "selektivnih diplomatskih stikov" z avstrijskimi politiki in diplomati, kar po Boucherjevih besedah pomeni, da so ZDA imele stike z uradnimi predstavniki Avstrije glede vprašanj, ki so jih neposredno zadevala, glede drugih pa ne.
Washington pričakuje, da se bo Avstrija držala obljube o zavračanju rasizma in sovraštva do tujcev in priznala svoje obveznosti do žrtev nacizma. Po Boucherjevih besedah naj bi State Department še vedno preučeval poročilo treh modrecev, ki so v petek priporočili odpravo sankcij proti Avstriji, čeprav o spremembi politike ne razmišlja.
Kanadski zunanji minister Lloyd Axworthy je dejal, da se je Ottawa po pozornem spremljanju avstrijske politike v zadnjih sedmih mesecih in na podlagi poročila treh modrecev odločila, da obnovi stike z Avstrijo na ministrski ravni in ponovno vzpostavi dvostransko sodelovanje. Axworthy je v izjavi zunanjega ministrstva zapisal, da je opazil napredek na pomembnih področjih, kot so človekove pravice in zaščita manjšin.
Izraelski premier Ehud Barak pa je sinoči kritično ocenil odpravo sankcij 14 držav Evropske unije proti Avstriji. Dejal je, da bi morali s sankcijami nadaljevati ves čas, ko je v avstrijski vladi prisotna FPOe s svojimi "fašističnimi težnjami". Izrael je, potem ko je FPOe februarja postala članica vladne koalicije, z Avstrijo zamrznil diplomatske odnose in odpoklical veleposlanika. Javnost v Izraelu je bila najbolj ogorčena zaradi podcenjevalnega odnosa FPOe do nacizma.
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je v tiskovnem sporočilu po ukinitvi sankcij še poudaril, da mora unija ostati pozorna do pojavov ekstremizma in ksenofobije kjerkoli v Evropi. Predsednik komisije je izrazil upanje, da se bodo na podlagi te izkušnje članice sporazumele o vzpostavitvi ustreznih skupnih mehanizmov za ravnanje v morebitnih takšnih situacijah v prihodnje in ustrezno nadgradile področna določila v pogodbi o EU.
Dolgotrajna kriza in pomanjkanje skupnih mehanizmov za urejanje takšnih primerov so v uniji sprožili številne pobude za ustrezne institucionalne rešitve. Pogodba o EU sicer področje spoštovanja skupnih evropskih vrednot pokriva, a precej ohlapno. Članicam nalaga zavezanost skupnim vrednotam in v primeru vztrajnega kršenja teh predvideva odvzem pravice dotični članici do sodelovanja pri sprejemanju skupnih odločitev, vendar pa mehanizmi in procedure za izvajanje teh pogodbenih členov niso razviti.
Trojka poročevalcev je v poročilu o Avstriji pristopila tudi k temu vprašanju. Kot možno rešitev so trije modreci navedli ustanovitev direkcije za človekove pravice v okviru ministrskega sveta ter imenovanje evropskega komisarja za človekove pravice. Po mnenju treh poročevalcev bi se unija lahko oprla tudi na Observatorij za rasizem in ksenofobijo s sedežem na Dunaju, ustrezno spremenila njegove dejavnosti in statut ter tako omogočila oblikovanje prave evropske agencije za človekove pravice.
