Duhovne osnove življenja Vladimirja Sergejeviča Solovjovega je v slovenščino prevedel urednik zbirke Gorazd Kocijančič, ki je v spremni besedi zapisal, da nas Solovjev, ruski filozof, pesnik in mistik, spomni na tragični položaj človeka, podvrženega padli naravi in z veliko znanstveno kompetenco opisuje vsesplošno entropijo. Kaže nam človeško vest, ki se upira usojenosti umora in samomora. Omenjeno delo je po obsegu kratko in razumljivo napisano, blizu velikim evangelijskim besedilom, ki jih komentira in podaja trajno aktualno sintezo krščanske teologije in duhovnosti, hkrati pa predstavlja temeljni kamen postmoderne krščanske filozofije. Uvod h knjigi je napisal Olivier Clement, eden najpomembnejših sodobnih pravoslavnih teologov, ki je prispeval tudi poseben predgovor slovenski izdaji.
Jože Hlebš, filozof in naravoslovec, v svojem delu Znanost in Bog obravnava odnos med znanostjo in vprašanjem bivanja boga. Pri tem skuša pokazati, da človeški znanstveni napor nima svojega zadnjega smisla v doseženem končnem vedenju posameznih znanosti, temveč v intelektualnem dotiku z resničnostjo, ki se nam odpre šele v preseganju sveta znanosti. Avtor se nadalje še sprašuje, kako je vendar mogoče, da se resničnost po eni strani tako daljnosežno odpira posebnim metodam znanosti, po drugi strani pa svoje globje bistvo tako uspešno skriva, kar je v zadnji posledici filozofsko in teološko vprašanje.
Zbirko proze z naslovom Zublji Gerarda Manleya Hopkinsa je v slovenščino prevedel Veno Taufer, ki je tudi pisec spremne besede in opomb, na današnji predstavitvi pa je povedal, da je to zanj najdragocenejše in najuspešnejše delo v umetnosti prevajanja, in še dodal, da je Hopkins težak pesnik in da imajo poleg Angležev samo še trije narodi prevod njegovih pesmi. Hopkins za časa svojega življenja ni objavil nobene poezije, vendar velja od natisa pesmi, ki mu jih je v knjigi Zbranih pesmi tri desetletja po njegovi smrti objavil prijatelj, pesnik Robert Bridges, za enega najodličnejših utemeljiteljev moderne angleške in tudi ameriške poezije. Vplival je na kasnejše rodove pesnikov, kot so bili T. S. Eliot, W. H. Auden, Dylan Thomas, Stephen Spender. Hopkinsova poezija je prepričljiva in presunljiva v oblikovanju silovite poetične napetosti med čutnim svetom in duhovno askezo.
