Znanstveniki odkrili najsevernejši otok na svetu

Ob obali Grenlandije so znanstveniki odkrili nov otok, za katerega pravijo, da je najsevernejša kopenska točka na svetu. Razkrili so ga nedavni premiki gmot ledu na Arktiki.

"Naš namen ni bil odkriti nov otok," je prejšnji mesec o najdbi povedal polarni raziskovalec in vodja arktične raziskovalne postaje na Grenlandiji Morten Rasch. "Tja smo odšli le po vzorce," je dodal.

Sprva so mislili, da so prispeli na Oodaaq, otok, ki ga je danska raziskovalna skupina odkrila leta 1978. Šele kasneje, ko so natančno preverili točno lokacijo, so ugotovili, da so pravzaprav obiskali drug otok, 780 metrov bolj severozahodno.

"Vsi so bili veseli, da smo našli kopno, za katerega smo mislili, da je otok Oodaaq," je dejala švicarska podjetnica Christiane Leister, ustanoviteljica Leisterjeve fundacije, ki je financirala odpravo. To po njenih besedah nekoliko spominja na odprave v preteklosti, ko so raziskovalci mislili, da so pristali na določenem mestu, a so dejansko našli popolnoma drugo.

Otok, ki v dolžino meri približno 30 metrov, najvišji vrh pa ima okoli tri metre, je sestavljen iz blata z morskega dna, pa tudi iz morene – zemlje in kamnin, ki so jih tam pustili premikajoči se ledeniki. Ekipa strokovnjakov je ob tem še dejala, da bodo predlagali, da se novoodkrito ozemlje imenuje Qeqertaq Avannarleq, kar v grenlandščini pomeni "najsevernejši otok".

Točko kopnega, ki bi bila najbližje severnemu tečaju, je na tem območju v zadnjih desetletjih iskalo že več ameriških odprav. Leta 2007 je veteran med raziskovalci Arktike Dennis Schmitt v bližini odkril podoben otok, navaja The Guardian.

Znanstveniki so ob tem še dejali, da čeprav so novi otok površju izpostavili premiki ledu, pa njegov videz za zdaj ne kaže na neposredno posledico globalnega segrevanja, ki krči ledeno ploščo Grenlandije.

Rene Forsberg – geodet, profesor in vodja raziskav geodinamike na danskem nacionalnem vesoljskem inštitutu, medtem razlaga, da so severno od Grenlandije območja najdebelejšega polarnega morskega ledu. Plasti poleti še vedno merijo od dva do tri metre; za primerjavo – leta 1978, ko jih je prvič obiskal v sklopu ekspedicije, ki je odkrila Oodaaq, pa so bile debele celo štiri metre.

Vsaka zahteva za širitev teritorijev oziroma območja lastninjenja na Arktiki je sicer odvisna od tega, ali gre v resnici za otok ali ledeno gmoto brez kopnega, ki bi sčasoma lahko spet izginila. Da se neko območje opredeli kot otok, pa mora biti zadoščeno tudi pogoju, da ob visoki plimi ostane nad morsko gladino. In novoodkrita najsevernejša točka po besedah Forsberga izpolnjuje ta merila. "V tem trenutku je to najsevernejša 'dežela' na svetu," je izpostavil, a ob tem še opozoril, da se ti majhni otoki pojavijo in izginejo, pridejo in gredo.