Ena izmed neželenih posledic epidemije je bila, da rakavi bolniki niso bili ustrezno zdravljeni, opozarjajo strokovnjaki. V evropskih zdravstvenih sistemih se je namreč spremenila namembnost zdravstvenih storitev ali celo njihova zaustavitev. Poleg tega so bile večkrat ustavljene oziroma močno ovirane tudi raziskave o rakavih obolenjih.
"Pomembnost tega problema se kaže v naši oceni, da je bilo med pandemijo covida-19 po Evropi spregledanih milijon diagnoz raka," je dejal profesor Mark Lawler.
Pojasnili so še, da so pri večjem delu rakavih bolnikov zdravniki diagnosticirali kasnejši stadij raka (v primerjavi s stanjem pred pandemijo), kar je posledica znatnih zamud pri zdravstvenih obravnavah, ki niso bile povezane s covidnim zdravljenjem. "Tak premik stopnje raka bo v prihodnjih letih še naprej obremenjeval evropske zdravstvene sisteme, ki se ukvarjajo z raziskavami in zdravljenjem rakavih obolenj," so zapisali v poročilu.
"Ta problem bo na koncu ogrožal preživetje in prispeval k slabši kakovosti življenja mnogih evropskih bolnikov z rakom," so še opozorili raziskovalci.
Strokovnjaki so ugotovili, da so zdravstveni delavci v prvem letu pandemije zabeležili milijon in pol manj rakavih pacientov. Prav tako jih polovica ni prejela pravočasnega kirurškega posega ali kemoterapije. Približno 100 milijonov pregledov je bilo prestavljenih, zaradi česar strokovnjaki ocenjujejo, da je možno, da ima milijon evropskih državljanov neodkritega raka.
Poleg tega so bile zaradi varstvenih ukrepov, povezanih s pandemijo, zaustavljene številne onkološke raziskave, zapirali so se tudi laboratoriji. "Skrbi nas, da zato Evropa hiti proti epidemiji raka, ki bo izbruhnila v naslednjem desetletju," so dejali onkološki raziskovalci. Ti dodajajo, da bi se katastrofa lahko preprečila, če se bo raziskave o rakavih obolenjih postavilo na prvo mesto, prav tako pa ojačalo onkološki oddelek.
KOMENTARJI (252)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.