VIDEO: Zadnje ure Rosette: sonda se bo pridružila Philaeju na površju kometa

2. marca 2004 se je začela pustolovščina sonde Rosetta, ki je z landerjem Philaejem spisala zgodovino, ko je le-ta, sicer precej nesrečno, novembra 2014 pristal na kometu 67P/Čurjumov-Gerasimenko (67P/C-G). A vse kar ima začetek, ima tudi svoj konec. Tega bo sonda Evropske vesoljske agencije (Esa) dočakala ta petek, ko bo načrtovano strmoglavila na komet, ki ga je vsa ta leta opazovala.

Kot so pojasnili pri Esi, se misija končuje zaradi več razlogov. Prvi, ker je sonda vse bolj oddaljena od Sonca. Komet in z njim tudi Rosetta je zdaj na poti proti orbiti Jupitra, kar pomeni, da je solarne energije, s katero se napaja sonda, premalo, da bi lahko plovilo in vsi njegovi instrumenti normalno delovali. Poleg tega pa bo od začetka oktobra sonce dober mesec ravno med Zemljo in kometom ter Rosetto, kar bi praktično onemogočilo komunikacijo med Zemljo in sondo.

Prav tako pa je samo plovilo staro že več kot 12 let, zadnji dve leti je moralo preživeti v okolici prašnega kometa in tako se njegova življenjska doba sama po sebi izteka. Hibernacija, v kateri je Rosetta že bila, ko je bila na poti do cilja, tokrat ni mogoča, saj ne vedo, ali bo dovolj energije, da bi preživela, zato se je ekipa odločila, da se bo sonda pridružila landerju na površju kometa.

Časovnica zadnjih ur

Zadnja pot:

29. septembra bo po predvidevanjih okoli 22.50 po našem času na višini 19 kilometrov sonda naredila zadnji zavoj, po katerem bo nato sledilo trčenje 30. septembra. Fotografije spuščanja naj bi bile dostopne že v petkovih zgodnjih urah na družbenih omrežjih Ese. Okoli 10. ure bodo sondi dali zadnje napotke. Takrat bo tudi znano točno, kdaj bo sonda trčila ob površje. Zdaj predvidevajo, da se bo to zgodilo ob 12.40 (plus/minus 20 minut), a bi lahko točen trenutek določili na plus/minus dve minuti. Da se je trčenje zgodilo, bodo vedeli, ker pač od sonde ne bodo dobili nobenega signala več.

Animacija pristanka:

Delala bo do konca …

Sonda bo svoje znanstveno raziskovanje opravljala do samega konca. Med drugim bo sonda površje kometa fotografirala in opravila občutljive meritve plinov in prahu. Vse podatke, ki jih bo zbirala Rosetta bodo morali prenesti v realnem času in ne z zamikom, saj se bo prenos končal, takoj ko bo sonda trčila ob komet. Fotografije naj bi bile javnosti dostopne še isti dan.

Ko bo Rosetta trčila ob površje, se bo glavni sistem izključil, prav tako bo glavna antena, potrebna za komunikacijo z Zemljo, najverjetneje obrnjena stran od našega planeta in bo tako komunikacija nemogoča. Po trenutnem scenariju bo sonda na komet trčila s hitrostjo 90 cm/s, kar je povprečna hitrost hoje, vendar se bo pri tem zagotovo poškodovala, predvsem bodo izpostavljeni solarni paneli. Obstaja sicer minimalna možnost, da se sonda odbije od površja nazaj v vesolje, a če se bo to zgodilo, tega ne bomo izvedeli, saj bo glavni sistem izključen.

Kje bo pristala?

Rosetta bo strmoglavila na območju imenovanem Ma’at na glavi kometa, ki je bilo izbrano, ker je še posebej zanimivo. Tam je namreč več aktivnih vdolbin, iz katerih so opazili izbruhe prahu. Prav tako so na območju bule (imenovane kurja polt), velike nekaj metrov, ki bi lahko nakazovale, da se je komet na začetku oblikovanja Osončja združil iz več delov. Znanstveniki bodo tako dobili izjemne posnetke, ki bodo pomagali pri ugotavljanju začetkov in evolucije kometa.

Seveda se lahko do konca misije zgodi še marsikaj nepredvidenega in lahko sonda strmoglavi prej in ne natančno tam, kjer je predvideno. Dejstvo pa je, da sonda ne bo pristala v bližini svojega prijatelja Philaeja, ki se nahaja na območju imenovanem Abydos, ampak ravno na nasprotni strani.

Pomembna odkritja

Lander je dolgo časa veljal za povsem izgubljenega, a ga je 2. septembra letos sonda na oddaljenosti 2,7 kilometra vendarle ugledala. Poznavanje lokacije je pomembno pri celotni zgodbi, ki jo je ponudil Philae. Lander se je ob pristanku novembra 2014 odbil, saj se ni dobro zasidral in je tako nesrečno pristal v temnem kotu kometa, kjer ni bilo dovolj sončne svetlobe, da bi se lahko prek solarnih panelov polnile njegove baterije. Nekaj časa je vendarle imel in je zbral pomembne podatke, ki jih je tudi posredoval znanstvenikom.

Zaznal je pline in prah, ki so vsebovali organske spojine bogate z ogljikom in dušikom, nekatere od njih na kometih do zdaj še nikoli niso zaznali. Med zbirko zaznanih molekul so bile tudi ključne pri sintezi aminokislin, sladkorjev in nukleobaz DNK - z drugimi besedami, molekule, ki so gradniki življenja. Dejstvo, da so spojine našli na primitivnem kometu, kaže, da so bili gradniki življenja prisotni že na začetku Osončja. Morda so ravno ti gradniki zanetili življenje na Zemlji.

Tudi Rosetta je mnogo doprinesla znanosti. Že na poti je srečala in opazovala dva asteroida -Steins in Lutetia, nato pa ji je številna presenečenja pripravil tudi komet. Instrumenti so ujeli vodno paro, ki se je izkazala za precej drugačno od vode na Zemlji, saj je bila voda poltežka, vsebovala je namreč devterij ali težki vodik.

Izkazalo se je tudi, da so nekatera območja na kometu precej bolj aktivna, ko se je komet približal Soncu in je oddajal več vode in prahu. Tako je sonda opazovala, kako se je komet spreminjal, ko se je bližal in oddaljeval od naše zvezde. Prav tako so se mnogo naučili že iz same misije oziroma upravljanja sonde in landerja.