Tarča vohunske programske opreme Pegasus novinarji, aktivisti in odvetniki

Preiskava Guardiana in še 16 drugih medijskih organizacij je pokazala razširjeno in nadaljnjo zlorabo vohunske programske opreme NSO Pegasus, za katero družba vztraja, da je namenjena le uporabi proti kriminalcem in teroristom. Tarča napada so bili glede na dosedanjo preiskavo predvsem aktivisti za človekove pravice, novinarji in odvetniki.

Podatke so avtoritarne vlade lahko pridobile z uporabo vohunske programske opreme, ki jim jo je prodala izraelska nadzorna družba NSO Group, poroča The Guardian. Analiza objavljenih podatkov je identificirala vsaj 10 vlad, za katere se domneva, da so stranke NSO, ki so vnašale te številke v sistem: Azerbajdžan, Bahrajn, Kazahstan, Mehika, Maroko, Ruanda, Savdska Arabija, Madžarska, Indija in Združeni arabski emirati.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je opozorila, da je zadeva popolnoma nesprejemljiva, če se izkaže, da je to res. "To je treba preveriti, ampak če je temu res tako, je popolnoma nesprejemljivo," je povedala ob obisku v Pragi. "Svoboda medijev je ena od temeljnih vrednot Evropske unije," je še poudarila.

Država naročnica NSO, ki je izbrala največ številk – več kot 15.000 – je Mehika. Prav za to državo je znano, da je več različnih vladnih agencij kupilo opremo Pegasus. Maroko in Združeni arabski emirati so izbrali več kot 10.000 številk, je še pokazala analiza.

V napadu je bilo razkritih več kot 50.000 telefonskih številk, ki naj bi jih stranke NSO od leta 2016 označile za osebe, ki jih zanimajo. Forenzični testi na nekaterih telefonih, katerih številke so se znašle na objavljenem seznamu, so pokazali, da je imela več kot polovica v sebi sledi vohunske programske opreme.

Na seznamu naj bi bilo približno 180 novinarjev z vsega sveta. Med njimi sta tudi dve ženski blizu umorjenega savdskega novinarja Jamala Khashoggija in mehiški novinar Cecilio Pineda Birto, ki je bil umorjen v avtopralnici. Širši seznam vključuje tudi voditelje držav in vlad, člane arabskih kraljevih družin in poslovneže.

Telefonske številke, ki so bile izbrane, so obsegale več kot 45 držav na štirih celinah. V evropskih državah je bilo več kot 1000 številk, ki so jih, kot je pokazala analiza, izbrale stranke NSO. Prisotnost številke v podatkih sicer še ne pomeni, da je bil telefon okužen. NSO pravi, da so bile številke na seznamu zabeležene tudi drugače.

Orban naj bi tehnologijo NSO uporabil kot del njegove 'vojne z mediji'

Ruanda, Maroko, Indija in Madžarska so prav tako zanikale, da bi s Pegasusom vdrle v telefone posameznikov na seznamu. Vlade Azerbajdžana, Bahrajna, Kazahstana, Savdske Arabije, Mehike, Združenih arabskih emiratov in Dubaja pa se niso odzvale.

Preiskava nakazuje tudi, da je madžarska vlada Viktorja Orbana tehnologijo NSO uporabila kot del njegove "vojne z mediji". Ciljno naj bi bla namreč usmerjena na preiskovalne novinarje v državi in na ožji krog enega redkih neodvisnih voditeljev medijev na Madžarskem. Opozicija tam zahteva sklic parlamentarnega odbora za nacionalno varnost. Madžarsko združenja novinarjev pa je pozvalo madžarske oblasti k razjasnitvi vloge vlade pri uporabi Pegasusa.

Na Madžarskem naj bi se sporna programska oprema pojavila po več srečanjih na višji ravni leta 2016 in 2017 med predstavniki izraelske in madžarske vlade. Madžarski premierpa medtem trdi, da ne ve nič o domnevnem zbiranju podatkov.

Skupna preiskava, ki jo je vodila francoska neprofitna novinarska organizacija Forbidden Stories, je pregledal razkrite zapise in informacije, ki kažejo, da so bili številni ljudje na Madžarskem izbrani kot potencialne tarče poskusa vdora s sofisticirano vohunsko programsko opremo. V številnih primerih je forenzična analiza potrdila, da so bile naprave okužene s Pegasusom. V evidenci so tudi telefonske številke najmanj 10 odvetnikov, opozicijskega politika in vsaj petih novinarjev.

Projekt Pegasus bi tako lahko spodbudil tudi razprave o nadzoru vlade v državah, za katere obstaja sum, da uporabljajo to zlonamerno tehnologijo.

Razkriti podatki in forenzične analize nakazujejo tudi, da sta Savdska Arabija in njen tesni zaveznik Združeni arabski emirati vohunsko orodje NSO uporabila za ciljanje telefonov ožjih sodelavcev umorjenega novinarja Washington Posta. Turški tožilec, ki je preiskoval njegovo smrt, je bil prav tako kandidat za tarčo, kažejo informacije, ki izhajajo iz podatkov.

NSO zlonamerno uporabo opreme svojih strank zanikal

Odkritje je razkrilo podrobnosti o vohunski programski opremi, njenih zmožnostih in varnostnih ranljivostih, ki jih je izkoriščala. Pegasus lahko bere besedilna sporočila, sledi klicem, zbira gesla, sledi lokaciji, dostopa do mikrofona in kamere ciljne naprave ter zbira informacije iz aplikacij.

NSO je sicer zanikal "lažne trditve" o dejavnostih svojih strank, vendar pa je dejal, da bodo preiskali vse "verodostojne trditve o zlorabi" ter da bodo tudi ustrezno ukrepali. Dejal je tudi, da razkriti seznam ni seznam številk, na katere ciljajo vlade, ki uporabljajo Pegasus, številko 50.000 pa so opisali kot pretirano.

Dejali so, da programsko opremo prodajajo samo vojski, organom pregona in obveščevalnim agencijam v 40 neimenovanih državah ter da natančno preverjajo evidence človekovih pravic svojih strank, preden jim podjetje dovoli uporabo vohunskih orodij. Izraelski obrambni minister natančno regulira NSO in izdaja posamezna izvozna dovoljenja, preden lahko svojo nadzorno tehnologijo prodajo novi državi.

Prejšnji mesec je družba NSO objavila transparentno poročilo, v katerem trdi, da ima v industriji vodilni pristop k človekovim pravicam. Objavili so tudi izvlečke iz pogodb s strankami, v katerih je določeno, da morajo opremo uporabljati samo za preiskave kazenskih zadev in za nacionalne varnosti.

Nič ne kaže na to, da stranke NSO Pegasusa niso uporabljale tudi v preiskavah terorizma in kriminala, vendar pa je konzorcij za poročanje v podatkih, ki pripadajo sumljivim storilcem kaznivih dejanj, našel tudi druge številke. Širok nabor teh številk, ki na videz nimajo nobene povezave s kriminaliteto, kaže na to, da nekatere stranke NSO kršijo pogodbe s podjetjem, vohunijo za demokratičnimi aktivisti in novinarji, ki preiskujejo korupcijo, pa tudi za politične nasprotnike in kritike vlad.

To tezo potrjuje forenzična analiza na telefonih majhnega vzorca novinarjev, aktivistov za človekove pravice in odvetnikov, katerih številke so se pojavile na razkritem seznamu. Raziskava, ki jo je opravil Amnesty's Security Lab, tehnični partner pri projektu Pegasus, je odkrila sledi Pegasusove aktivnosti na 37 od 67 pregledanih telefonov.

Analiza je odkrila tudi nekaj zaporednih povezav med časom in datumom vnosa številke na seznam in začetkom Pegasusove aktivnosti na napravi, ki se je v nekaterih primerih zgodila le nekaj sekund pozneje.

Amnesty je svoje forenzično delo na štirih telefonih iPhone delil s Citizen Lab, raziskovalno skupino na Univerzi v Torontu, ki je potrdila, da kažejo znake okužbe s Pegasusom. Citizen Lab je opravil tudi medsebojni pregled forenzičnih metod Amnesty in ugotovil, da so ustrezne.