En meter, dva: kolikšna je tista 'prava' varnostna razdalja?

Življenje s koronavirusom je postalo naša nova realnost, ob tem pa tudi ukrepi za zajezitev širjenja virusa, ki je v pomladanskih mesecih zaustavil življenje po svetu. Med najpogostejšimi je tudi varnostna razdalja. En meter, meter in pol, dva metra ... Kako oddaljeni bi morali biti drug od drugega, da bi čim bolj zmanjšali tveganje prenosa okužbe? 

Primerna razdalja med posamezniki se razlikuje od tega, ali se nahajamo na prostem ali v zaprtem prostoru. Ali molčimo, šepetamo, se pogovarjamo, pojemo ali celo kričimo. Ali se v prostoru nahajamo dlje časa ali le kratkotrajno. Razlike se seveda pokažejo tudi pri tem, ali posameznik nosi zaščitno masko ali ne. Vsi ti elementi odločajo o tem, kolikšna naj bo varnostna razdalja, da bo tveganje za okužbo čim manjše. 

Toga in rigidna pravila distanciranja, ki določajo na primer en meter ali dva varnostne razdalje med posamezniki, so preveč poenostavljena in temeljijo na zastareli znanosti ter preteklih izkušnjah z virusi, trdi glavni avtor študije in raziskovalec v bolnišnici Saint Thomas, Nicholas Jones. Pravilo dveh metrov razdalje tako na primer izvira iz 19. stoletja. "Namesto enotnega, fiksnega pravila fizične razdalje predlagamo stopenjsko lestvico in priporočila, ki bolje odražajo številne dejavnike, ki skupaj določajo stopnjo tveganja." 

Medtem ko si vlade po svetu prizadevajo na vse načine izogniti se ponovnemu zapiranju držav in s tem posledično še hujši gospodarski škodi, bi prav omenjena stopenjska priporočila lahko prineslo večjo varnost v bolj tveganih situacijah ter obenem bolj sproščeno vsakdanje življenje, trdijo raziskovalci v članku, objavljenem v British Medical Journal (BMJ).

V njem so začrtali tabelo oziroma graf, ki prikazuje tveganje v različnih okoliščinah in dejavnikih, temelji pa na predpostavki, da osebe ne kažejo nobenih znakov okužbe s koronavirusom. 

Razprave o primerni varnostni razdalji sicer potekajo že vse od začetka izbruha pandemije. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) uradno priporoča držanje vsaj enega metra razdalje med posamezniki – priporočilo so prevzele številne vlade po svetu. A v zadnjem času vse več študij kaže, da gre v določenih okoliščinah za prekratko distanco. "Osem od desetih nedavnih študij je pokazalo projekcijo aerosolnih kapljic, ki gredo preko dveh metrov," pišejo avtorji prispevka v BMJ. Pri kihanju, kašljanju, kričanju ali petju lahko kapljice, ki vsebujejo virus, ponese tudi od šest do osem metrov daleč. 

To pojasnjuje tudi primer iz ZDA, ko je med vajo pevskega zbora eden od pevcev okužil vsaj 32 drugih, kljub držanju varnostne razdalje. Zabeleženi pa so tudi skupki okužb, ki izvirajo iz drugih notranjih prostorov, kjer se ljudje običajno glasneje pogovarjajo, pojejo ali sopihajo, kot so fitnesi, cerkve ...