Velika sfinga v Gizi, z obrazom ženske in telesa leva, že tisočletja ne samo navdušuje, ampak tudi osuplja arheologe, piše Sky News. Kako je bila prvotno videti? Koga naj bi predstavljala? To so le ena izmed vprašanj, ki si jih akademiki postavljajo vsak dan.
Zdaj pa se zdi, da bo morda na kakšno njihovo vprašanje končno odgovorjeno. Ekipa znanstvenikov z Univerze v New Yorku namreč skuša ugotoviti ali je pri nastanku skale imela prste vmes kar narava sama ali pa se je skala v mitsko bitje oblikovala še pred prihodom Egipčanov.
"Naše ugotovitve ponujajo možno "zgodbo o izvoru", kako lahko erozija povzroči nastanek formacij, podobnih sfingam," je za Sky News pojasnil Leif Ristroph, izredni profesor na univerzi v New Yorku. "Naši laboratorijski poskusi so pokazali, da lahko oblike, ki so precej podobne Sfingi, nastanejo tudi iz materialov, ki jih erodira hitri tok."
Študijo so osredotočili na posnemanje nenavadnih skalnih oblik, ki jih najdemo v puščavah, iz prahu in peska, ki ga odnaša veter, imenovani so jardangi. Ekipa Ristropha smatra, da je bila torej Sfinga prvotno ena izmed jardangov, kasneje pa je nastala to, kar je danes, vendar s pomočjo človeških rok.
Da bi potrdili prvotno tezo, so naredili nasipe iz mehke gline, v katero so vgradili trši, manj erodibilen material – s tem so posnemali teren v severovzhodnem Egiptu, kjer stoji velika Sfinga. Trši material je postal "glava leva", razvile pa so se še druge značilnosti, denimo vrat, na tleh položene šape in ukrivljen hrbet. "Naši rezultati zagotavljajo preprosto teorijo o izvoru, kako lahko zaradi erozije nastanejo različne tvorbe," je poudaril Ristroph. "Obstajajo jardangi, ki so videti kot sedeče ali ležeče živali, kar potrjuje naše ugotovitve."
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.