Falcon Heavy: 'Dobre možnosti so, da ne doseže orbite. Zagotovo pa bo vznemirljivo, tako ali drugače'

Serijski podjetnik in vizionar Elon Musk je znan po obljubah, ki jih sicer izpolnjuje, le časovnica se mu praviloma ne izide. Tako je že leta 2011 napovedal, da bo leta 2013 v nebo poletela SpaceXova najmočnejša raketa Falcon Heavy, pri kateri gre, če poenostavimo, za tri paradne Falcone 9 v enem.

Stvar se je precej zamaknila, a zdaj gre zares. Falcon Heavy že nekaj tednov stoji na znamenitem vzletišču 39A, s katerega je vzletel tudi Apollo 11, v torek ob 19.30 po našem času (če bo ugodno tudi vreme) pa bo raketa končno okusila vso svojo moč pri dviganju med zvezde. Če bo šlo seveda vse po načrtih ...

''Zagotovo bo vznemirljivo, tako ali drugače,'' je pokomentiral Musk.

Od skorajšnjega bankrota do sanjske pogodbe z Naso

Pa vendarle začnimo na začetku. Potem ko so Muska zaradi nesoglasij z drugimi vodilnimi odstavili z mesta prvega moža Paypala, se je znova začel spogledovati z otroškimi idejami o potovanjih v vesolje. Ko je ob prodaji takrat revolucionarnega plačilnega sistema zaslužil zajeten kupček, je začel svoje sanje tudi uresničevati. Sprva je hotel poceni raketo kupiti od Rusov, a ga ti niso jemali resno (v skrbeh za njegovo mentalno zdravje naj bi bili, kot je zapisano v biografiji o Musku izpod peresa Ashleeja Vancea, tudi njegovi prijatelji), in tako je iz Moskve odpotoval praznik rok. Zakopal se je v knjige in sam preučeval raketno tehnologijo, saj je bil trdno odločen, da iz nič na noge postavi podjetje, ki bo izdelovalo cenovno dostopne rakete.

Na začetku leta 2002 se je Musk seznanil in sklenil sodelovanje z inženirjem Tomom Muellerjem, ki je zdaj tehnični direktor za pogon, in rodil se je SpaceX. Podjetje je hitro raslo – od 160 zaposlenih ob ustanovitvi jih je bilo novembra 2005 mogoče našteti že več kot 1000. V SpaceX je Musk vložil večino svojega denarja, ki ga je zaslužil pri prodaji Paypala, velik kos tega denarja je sočasno dal tudi v Teslo.

Prva raketa podjetja je bila Falcon 1. Številni so dvomili, da bo raketa kdaj uspešno poletela, še posebno ko so šli prvi trije poskusi (marca 2006, marca 2007 in avgusta 2008) po zlu, denarja pa je bilo vse manj. Podjetje je bilo sredi 2008 blizu propada (in ko ima hudič mlade, jih ima veliko, saj je bila v istem obdobju v zelo slabem stanju tudi Tesla, prav tako je Musk bil še umazano ločitveno bitko s prvo ženo).

Musk se je obdobja spomnil v govoru na mednarodnem astronavtičnem kongresu: ''Zakaj sem bil in glavni inženir in glavni oblikovalec, ne zato, ker bi to hotel, ampak zato, ker nisem mogel nikogar najeti. Nihče dober se nam ni hotel pridružiti. Tako sem bil samodejno oboje. In zamočil sem prve tri izstrelitve. K sreči je bila četrta izstrelitev – to je bil tudi zadnji denar, ki sem ga imel za Falcon 1 – uspešna. Če ne, bi bilo to to za SpaceX.''

Falcon 1 je 28. septembra 2008 v nizkozemeljsko orbito ponesel 165-kilogramsko nefunkcionalno polovilo, in to se je v zgodovino zapisalo kot prvi uspešni orbitalni polet zasebnega podjetja z raketnim motorjem na tekoče gorivo. Uspeh je nagradila tudi ameriška vesoljska agencija Nasa, ki je s podjetjem decembra 2008 podpisala 1,2 milijarde evrov vredno pogodbo. S Falconom 1 je leto pozneje Musk v orbito tudi dostavil komercialni satelit. Nadaljnjo pot je nato tlakoval Falcon 9.

Od ''bum, bum, tresk'' do uspešnega pristanka in vnovičnega vzleta že uporabljene rakete

Falcon 9 je prvič poletel junija 2010, podjetje je začelo razvijati tudi tovorno plovilo Dragon, s katerim zdaj redno, od maja 2012, oskrbuje Mednarodno vesoljsko postajo. V razvoju je tudi Dragon za človeško posadko in tudi temu pripadajoči vesoljski skafander.

Osnovna Muskova ideja je bila in je vseskozi večkratna uporaba raket, s čimer bi se vesoljske odisejade tudi precej pocenile. A pristati z raketo oziroma njeno prvo stopnjo še zdaleč ni lahko, kar dokazuje tudi lani izdani jagodni izbor ponesrečenih poskusov:

Prva stopnja rakete je na trdnih tleh – pristajalna cona 1 na Cape Caneveralu –uspešno pristala 21. decembra 2015, potem ko je raketa v orbito dostavila 11 komunikacijskih satelitov. Veselje je v objektiv ujel National Geographic:

8. aprila 2016 je uspel še težko pričakovani pristanek na plavajoči ploščadi na morju. Falcon 9 je poletel z Dragonom, namenjenim na Mednarodno vesoljsko postajo, prva stopnja pa se je uspešno vrnila na ploščad "Of Course I Still Love You". Po tem so si pristajanja sledila bolj ali manj rutinsko, podjetje se sicer ni odločilo za pristajanje vsake rakete.

30. marca lani je SpaceX nato vpisal še en mejnik, ko je poletela že uporabljena prva stopnja (pozneje so to ponovili še nekajkrat), in sicer je znova poletela raketa, uporabljena na omenjeni 8. april 2016, in tudi v drugo je uspešno pristala na isti plavajoči ploščadi.

Seveda v vsem tem času ni šlo vse gladko, kar je običajno za vesoljsko industrijo, spomnimo denimo le na eksplozijo rakete med rutinskim testom septembra 2016, ki je močno razjezila šefa Facebooka, saj je v plamenih izpuhtel kar nekaj milijonov evrov vreden satelit. A tudi iz takih napak se naučijo marsikaj. 

Od Falcona 9 do ''trojnega Falcona 9''

Musk se rad pohvali, da bo (je) 70 metrov visoki Falcon Heavy najmočnejša raketa v uporabi. Sestavljena je iz dveh stopenj in tovora. Prva stopnja je sestavljena iz treh raket, stranski potisni raketi (buster) sta pritrjeni na osnovo, skupaj imajo 27 motorjev Merlin, ki imajo ob vzletu moč 22.818 kilonewtonov (kN) (približno 2300 metričnih ton; v vakuumu 24.681 kN). Tik po vzletu motorji osrednje rakete nekoliko zmanjšajo moč, po ločitvi s stranskima busterjema pa znova pridobijo polno moč, so zapisali na spletni strani. Musk je na Twitterju pojasnil, da bodo motorji na prvi misiji delovali z 92-odstotno močjo. Druga stopnja v vakumu doseže potisno silo 934 kN.

Večja kot je potisna sila rakete, dlje lahko leti in težji je lahko tovor. Po podatkih SpaceXa lahko Heavy do nizkozemeljske orbite (NZO ali ang. LEO) ponese kar 63.800 kilogramov, do geostacionarne (GTO) 26.700, do Marsa 16.800, do Plutona pa 3500. Trenutni najmočnejši raketi, ameriška raketa Delta IV Heavy lahko v NZO ponese 28.790 kilogramov težak tovor, ruski Proton M pa okoli 23.000 kilogramov; v GTO Delta ponese 14.220, do Marsa 8000 kilogramov.

Številke so res impresivne, le ena raketa se lahko pohvali z boljšo statistiko, to je legendarni, zdaj že upokojeni – zadnjič je letel leta 1973 –, 111 metrov visoki Saturn V, s tremi stopnjami (potisk prve stopnje je znašal 34.020 kN, prva stopnja je do nizkozemeljske orbite lahko ponesla kar 118.000 kilogramov, do Lune 43.500 kilogramov). Saturn je v nebo poslal tudi Apolla 11.

Falcon Heavy se bo moral v prihodnjih letih (menda sicer ne prej kot leta 2020) posloviti od naziva trenutne najmočnejše rakete, saj Nasa (s partnerji Boeing, United Launch Alliance, Orbital ATK, Aerojet Rocketdyne) hiti s svojim SLS (Space Launch System), ki bo imel kapaciteto za nizkozemeljsko orbito od 70.000 do 130.000 kilogramov. Medtem je sicer Musk že napovedal razvoj rakete Big Falcon Rocket (BFR), s katero si želi osvajati Mars in nekatere lune ob Jupitru in Saturnu.

Pri testiranju motorjev se je pokazala vsa moč nove rakete:

V nebo bo poletel Teslin roadster

Ko je Musk, poln odbitih idej (primer: prodaja metalcev ognja), obelodanil, kaj bo tovor premiernega Heavyja, so številni začudeno pogledali. A beseda je meso postala in tako so, kot je razvidno s teh fotografij, v tovorno kapsulo zapakirali rdečega Teslinega roadsterja, ki bo po napovedih igral Bowiejevo Space Oddity.

''Cilj je orbita Marsa. V globokem vesolju bo na milijarde let, če ga ne bo razneslo pri dvigu,'' je zapisal na Twitterju. Znanstvene vrednosti avtomobil v vesolju vsekakor nima, po ocenah tujih analitikov gre za lastno promocijo še enega Muskovega podjetja, za kar je bilo izrečenih tudi nekaj kritik. Na vprašanje, zakaj bi hotel zavreči približno 80.000 evrov vreden avtomobil, je Musk na Twitterju odvrnil: ''Všeč mi je misel na avtomobil, ki neskončno potuje skozi vesolje in ga bodo morda odkrili Nezemljani milijone let v prihodnosti''.

Ko se bo Heavy dokazal, pa se bo začelo pravo delo. SpaceX naj bi že sklenil tri pogodbe za prenos telekomunikacijskih satelitov v orbito: Arabsat savdskoarabskega podjetja, Inmarsat britanskega podjetja in Viasat kalifornijskega podjetja. Za usluge Falcona Heavy se zanima tudi ameriška vojska. Na začetku leta 2017 je SpaceX napovedoval vesoljski turizem, češ da lahko dovolj premožni posamezniki že vplačajo aro za potovanje okoli Lune. Prva potovanja so bila obljubljena za letošnje leto, a trenutno o teh napovedih ni ne duha ne sluha.

Cena Falcona Heavyja na polet je 90 milijonov dolarjev (72 milijonov evrov), kar je za slabih 30 milijonov dolarjev več kot za Falcon 9; za kar nekaj sto milijonov pa je cenejši od konkurenčne rakete Delta IV Heavy podjetja United Launch Alliance, ki na polet po nekaterih ocenah stane več kot 400 milijonov dolarjev (320 milijonov evrov).

SpaceX je zaradi svoje vnovične uporabe močno pocenil izdelavo rakete, tudi stranska busterja krstnega Heavyja naj bi bila po poročanju CNN že uporabljeni prvi stopnji Falcona 9.

In če bo šlo vse po maslu, se bodo tudi vse tri prve stopnje tudi v torek vrnile in pristale: stranska busterja naj bi sinhrono pristala v Cape Canaveralu, sredinsko jedro pa na plavajoči ploščadi ''Of Course I Still Love You''.

Tako so polet predstavili v animaciji leta 2015:

Bo ali ne bo?

Priprave so bile res dolge, a dejstvo je, da gre lahko marsikaj narobe. ''To je ena tistih stvari, ki jih je na tleh težko testirati. Dobre možnosti so, da plovilo ne doseže orbite,'' je bil lani trezen Musk.

Če bo raketa eksplodirala že na tleh, bo seveda v plamenih izginil rdeči avtomobil, verjetno pa bo močno poškodovano tudi vzletišče 39A, ki ga je Nasa SpaceXu dala v 20-letni najem. Kako močno se lahko poškoduje vzletišče, je bilo razvidno iz omenjene eksplozije Falcona 9 septembra 2016 na vzletišču 40, popravilo je trajalo dobro leto.

Kakorkoli že bo, za navdušence je ogled nujen. Da je teh veliko, dokazujejo podatki s spletne strani vesoljskega centra Kennedy, saj so številne vstopnice za tribune že pošle. K sreči SpaceX pripravi izjemne prenose v živo, tega velja ne zamuditi.