Za odpravo obdavčitve kapitala

V prihodnjem mandatu bi bilo treba nekoliko spremeniti davčno zakonodajo, med drugim odpraviti davek na kapitalski dobiček, če bi se ta reinvestiral, menita minister za razvoj Žiga Turk ter nekdanji guverner Banke Slovenije in kandidat za podpredsednika vlade v morebitni vladi SD Mitja Gaspari.

Kot je na današnjem soočenju, ki ga je pripravila ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji, povedal Gaspari, pa bi v SD ob nereinvestiranju kapitalskega dobička davek za ta dobiček zvišali. V SD se tudi zavzemajo za večje splošne olajšave pri dohodnini, predvsem za socialno šibkejše sloje. Turk se s tem ni strinjal, saj bi ta ukrep "subvencioniral nizko ceno dela, predvsem v delovno intenzivnih panogah z nizko dodano vrednostjo, kar ne bi pripomoglo k razvoju visokotehnoloških izdelkov in razvoju Slovenije". Prav razvoj visokotehnoloških izdelkov in storitev ter večja fleksibilnost trga dela bi po mnenju SDS prispevala k večji konkurenčnosti in boljšim uspehom slovenskega gospodarstva, je dejal Turk.

Hiter razvoj Slovenije

Sogovornika sta se strinjala, da se je Slovenija v zadnjih letih gospodarsko hitro razvijala, kar je privedlo tudi do vključitve v območje evra, schengensko območje ..., zdaj pa je med drugim treba urediti tudi razmere na trgu. Medtem ko Turk in SDS pri urejanju razmer na trgu zagovarjata veliko vlogo trga samega, bi Gaspari in SD krepila nadzorne institucije, in sicer na področju financ, konkurence in zaščite potrošnikov. Gaspari bi omenjene nadzorne institucije rad videl neodvisne od vlade, tako finančno kot upravljalsko, medtem ko Turk meni, da mora vlada vseeno imeti nadzor nad temi institucijami. Vlada se ne sme vmešavati v "dnevno delo" teh institucij, vendar jih mora nadzirati in tudi sooblikovati cilje in naloge, ter imeti možnost, da neuspešne managerje teh institucij tudi zamenja.

Gaspari in Turk sta se pri tem ustavila pri uradu za varstvo konkurence, kjer sta ocenila, da zdajšnji direktor Jani Soršak dobro opravlja svoje delo, nista pa se strinjala glede imenovanja direktorja urada in ostalih nadzornih institucij. Gaspari predlaga, da vodstva nadzornikov trga imenuje predsednik države, in sicer za petletni mandat, zamenja pa jih lahko DZ z dvotretjinsko večino. Turk pa meni, da bi morala imenovanja uprav nadzornikov trga opravljati vlada, in bi jih lahko v primeru neuspešnega dela tudi zamenjala. Pri tem je omenil ravno urad za varstvo konkurence, ki pod prejšnjim vodstvom ni delal dobro, po zamenjavi s strani vlade, pa se je to bistveno spremenilo, je dejal.

Umik države iz nadzornih svetov

Tema razprave je bilo tudi lastništvo države v podjetjih in kadrovanje v nadzorne svete. Kot je dejal Gaspari, si v SD želijo, da se predstavniki države umaknejo iz nadzornih svetov že privatiziranih podjetij, pri čemer je naštel Krko in Gorenje, prav tako tudi predstavniki Kapitalske družbe (Kad). Slednja naj bolj skrbi za upravljanje svojega portfelja za zagotovitev sredstev za pokojninsko blagajno in se ne ukvarja z upravljanjem podjetij, v katerih ima sedež, meni Gaspari. Turk pa je dejal, da država mora imeti v nadzornih svetih podjetij, v katerih ima deleže, svoje predstavnike, ki skrbijo za interese države, npr. pri dividendni politiki.

Sogovornika se tudi nista strinjala glede vloge SID banke, ki bi ji Gaspari med drugim namenil tudi vlogo garanta mladih družin pri najemu stanovanjskega posojila. Kot je dejal, je precej mladih zaposlenih za določen čas, kar jim onemogoča najetje stanovanjskega posojila pri poslovnih bankah. SID banka pa bi po njegovem in predlogu SD lahko odigrala vlogo garanta pri najetju teh posojil. Turk se s tem ni strinjal in je dejal, da mora SID banka odigrati svojo vlogo na področju podjetništva, medtem ko bi z večjo fleksibilnostjo trga uredili tudi statuse zaposlitev za določen čas. Treba je urediti trg dela na način, da bi lahko delodajalci nagrajevali uspešne delavce, neuspešne pa lažje odpuščali, na ta način bi se tudi več delodajalcev odločalo za zaposlovanje za nedoločen čas.

Premalo se posveča razvoju v podjetjih

Kljub nekaterim razlikam sta se Gaspari in Turk strinjala, da se podjetja premalo posvečajo razvoju, saj se vodstva vse preveč posvečajo temu, kako bi skoncentrirali lastništvo v podjetjih, namesto da bi se usmerili na razvoj podjetij in povečanj konkurenčnosti.

Nekdanji guverner Banke Slovenije in minister za razvoj sta se ustavila tudi pri trenutnih neugodnih razmerah na svetovnih finančnih in kapitalskih trgih. Gaspari je dejal, da je težko napovedati, kaj se bo zgodilo na teh trgih tako v svetu kot Sloveniji. Turk pa je poudaril, da je Slovenija del globalnega trga, zato se bodo neugodni vplivi v tujini zagotovo dotaknili tudi Slovenije. Kljub temu pa ti vplivi po njegovem mnenju ne bodo hudi, saj je slovensko gospodarstvo izredno diverzificirano, saj posluje tako v zahodni Evropi, kjer se obeta določen zastoj rasti, kot tudi na trgih jugovzhodne Evrope in Rusije, kjer je povpraševanje veliko. Prav to povpraševanja pa naj bi nekoliko ublažilo učinke krize na razvitih trgih, je prepričan Turk.