Kako bodo zmanjšali primanjkljaj? Kako bodo ukrepe čutili državljani?

Finančna in gospodarska kriza sta zaostrili položaj v slovenskih javnih financah. Vlada je ukrepala s povečanjem sredstev za socialno varnost ter finančnimi spodbudami, jamstvi in olajšavami za gospodarstvo. S tem sta se povečala tako zadolževanje kot primanjkljaj; slednjega naj bi pod tri odstotke BDP znižali do leta 2013.

Stranke so zato odgovarjale na vprašanje, kateri bi bil njihov prvi ukrep v smeri zmanjšanja proračunskega primanjkljaja. Zanimalo nas je, ali morda vidijo možnosti za povečanje proračunskih prihodkov tudi pri davkih. In če, katerih? Odgovarjale so tudi na vprašanje, kaj bodo storile z javnim dolgom in kako.

SD

V SD bodo nadaljevali s konsolidacijo javnih financ. Napovedujejo tudi zniževanje proračunskih obveznosti, pokojninsko in zdravstveno reformo, učinkovitejše pobiranje davkov, spremembe pri davkih ter nadaljevanje racionalizacije javne porabe in rast produktivnosti javnega sektorja. Za strateško pomembne dejavnosti načrtujejo posebne davčne olajšave.

SDS

Prvi ukrep SDS bo zaustavitev rasti proračunskih izdatkov do sprejetja sprememb proračuna za leto 2012, kar nameravajo storiti v soglasju s socialnimi partnerji. Možnosti za povečanje proračunskih prihodkov vidijo pri davku na finančne transakcije in na luksuz. Javni dolg bi zmanjšali z omejitvijo deleža javne porabe v BDP na 45 odstotkov.

Zares

V stranki so prepričani, da mora Slovenija zmanjšati proračunski primanjkljaj, vendar predlagajo počasnejšo dinamiko, kot jo zahteva EU, namreč do leta 2015 in ne že do leta 2013. Sicer si zapiramo vrata za izkoriščanje investicijskega potenciala, ki ga predstavljajo državni proračuni, s tem pa tudi možnosti za razvoj in izhod iz krize, menijo.

DeSUS

Javnega dolga po oceni DeSUS ni mogoče zmanjšati, ker moramo privarčevana sredstva nameniti za spodbude gospodarstvu, za nova delovna mesta. Glede morebitnih sprememb pri davkih pa v stranki menijo, da so možni popravki pri obdavčitvi premoženja ter nadstandardnih dobrin.

SNS

V SNS napovedujejo, da bodo znižali oz. ukinili vse nepotrebne stroške države, potrebne stroške pa skrajno racionalizirali. Obdavčili bodo dohodke verskih skupnosti, znižali stopnji davka od dohodkov pravnih oseb in DDV ter uvedli olajšave za investicije v podjetniške zamisli in dodatne davčne spodbude za uspešne izvoznike.

SLS

V SLS napovedujejo varčevanje pri državni porabi in racionalizacijo na vseh področjih, da noben resor ne bi trošil več kot v času konjunkture leta 2008. Javni dolg bi z ustavnim zakonom zajezili pri 35 odstotkih BDP ter omejili vsakršno zadolževanje – izjema naj bodo projekti, ki spodbujajo razvoj gospodarstva.

LDS

Z novim zdravstvenim in pokojninskim zakonom je treba zagotoviti vzdržnost zdravstvene in pokojninske blagajne, s poostrenim nadzorom in sankcijami preprečevati zlorabe sistema socialnih pravic, obdavčitev vsake nadaljnje nepremične ter luksuza pa povečati, pravijo v LDS. V stranki podpirajo zakonsko omejitev javnega dolga.

Demokratična stranka dela

Za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja v stranki predlagajo več ukrepov: dosledno pobiranje davkov in prispevkov, zmanjšanje sive ekonomije, znižanje stroškov države, varčevanje na vseh ravneh ter investicije v pridobivanje delovnih mest, tudi za ceno dodatnega zadolževanja.

Državljanska lista Gregorja Viranta

Da bi vsaj za pet odstotkov zmanjšali javne izdatke, predlagajo ukinjanje programov, ki imajo najmanj dodane vrednosti za ljudi in gospodarstvo, ter boljšo izrabo razpoložljivih virov. Za cilj bi si postavili omejitev javnih izdatkov na 45 odstotkov BDP, s čimer bi do konca mandata odpravili proračunski primanjkljaj.

Gibanje za Slovenijo

Najprej bi poskrbeli za dosledno izvajanje paketa zakonodaje za ugotavljanje izvora premoženja tajkunov. Z zaplenjenim premoženjem bi pokrili primanjkljaja v pokojninski in zdravstveni blagajni, z novo državno obveznico omogočili investicije javnega pomena, s pravično obdavčitvijo nepremičnin pa povečali prilive v proračun.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija

Nujno je sprostiti kreditni in finančni krč, debirokratizirati državni aparat, reorganizirati javni servis in zmanjšati število javnih uslužbencev za dva odstotka na leto, menijo v Pozitivni Sloveniji. So za davčne olajšave za naložbe, ki imajo dodano vrednost in odpirajo nova delovna mesta, nove javne investicije ter zvišanje DDV za eno odstotno točko.

Nova Slovenija

Okrevanje gospodarstva bi v NSi spodbudili z razbremenitvijo gospodarstva, poenostavitvijo administrativnih postopkov in odpravo plačilne nediscipline. So za znižanje davkov, saj bi s tem država lahko pobrala vsaj milijardo evrov od sive ekonomije. Zmanjšali naj bi predvsem obdavčitev dela. V NSi bi zadolževanje omejili z ustavo.

Stranka enakih možnosti

Občutno bi zmanjšali izdatke za vojsko, odvzeli privilegije državnim funkcionarjem, skrčili državno upravo in racionalizirali vladne službe. Država bi morala financirati družbeno koristne projekte, plačevati družbeno koristno delo in izplačevati univerzalni temeljni dohodek. Izkoreniniti je treba korupcijo in klientelizem.

Stranka mladih - zeleni Evrope

Javni dolg bi zmanjšali z znižanjem manj nujnih javnih stroškov, večjo preglednostjo, transparentnostjo in boljšo izvedbo javnih naročil ter večjo gospodarsko aktivnostjo. So za zeleno davčno reformo, ki bi zajemala sredstva pri luksuzu in nezdravem načinu življenja in jih usmerjala v nižjo ceno delovne sile in okoljske spodbude za investicije in storitve.

Stranka slovenskega naroda

Kot prvi ukrep predlagajo znižanje nekaterih postavk, ki so politične narave in služijo za zadovoljevanje želja sedanjih koalicijskih strank. Ustavili bi projekt gradnje šestega bloka šoštanjske termoelektrarne, večje prilive v proračun pa zagotovili z zmanjšanjem sive ekonomije, do katerega bi prišlo z znižanjem davkov. So za stimulativne fiskalne ukrepe.

Stranka za trajnostni razvoj Slovenije - TRS

Stranka TRS izpostavlja socialni dialog in oblikovanje novega družbenega dogovora. Proračunske prihodke bi povečali na račun davkov: z oblikovanjem nove dohodninske lestvice z večjo obdavčitvijo najvišjih dohodkov, dvigom davka na kapitalske dobičke ter obdavčitvijo luksuza in neaktivnega premoženja.

Zeleni Slovenije

Usmeriti se je treba v nova delovna mesta v gospodarstvu in ne v javnem sektorju, med njimi pa izpostaviti zelena delovna mesta, zelene tehnologije. Glede davkov v stranki pravijo, da je treba iti v smeri znižanja, a ob hkratnem zmanjševanju sive ekonomije. V ustavo bi zapisali zadolževanje največ do 30 odstotkov BDP.

V tematskih prispevkih STA navaja stališča vseh tistih kandidatnih list, ki na volitvah kandidirajo v vsaj polovici volilnih enot. Vrstni red parlamentarnih strank je določen glede na njihov uspeh na državnozborskih volitvah 2008, neparlamentarne stranke pa navajamo po abecednem vrstnem redu.