Zahodno zdravstvo: Nekoč najboljši sistem, trenutno pa 'tempirana bomba'

"Vse države v regiji se soočajo z resnimi težavami, povezanimi z njihovo zdravstveno in negovalno delovno silo," so raziskovalci navedli v poročilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo. Skladno z izsledki poročila so strokovnjaki zato opozorili različne vlade, da morajo nujno ukrepati, če ne želijo, da se situacija še poslabša. 

V Franciji je tako manj zdravnikov kot leta 2012. Več kot šest milijonov ljudi, vključno s 600.000 pacienti s kroničnimi boleznimi, nima rednega osebnega zdravnika. Skupno pa kar 30 odstotkov prebivalcev nima ustreznega dostopa do zdravstvenih storitev. 

V Nemčiji je bilo lani prostih 35.000 delovnih mest v sektorju oskrbe, kar je 40 odstotkov več kot pred desetletjem. V WHO so opozorili, da bi lahko do leta 2035 ostala nezasedena več kot tretjina delovnih mest v zdravstvu. V organizaciji pa so ocenili še, da bi tudi Finska do leta 2030 lahko potrebovala 200.000 novih delavcev. 

V Španiji je medtem ministrstvo za zdravje spomladi objavilo, da več kot 700.000 ljudi čaka na operacijo. 5000 splošnih zdravnikov in pediatrov v Madridu stavka že skoraj mesec dni. Španski zdravstveni delavci so nezadovoljni predvsem zaradi prenizkih plač in preobremenjenosti. 

Prav tako se v več državah srečujejo s pomanjkanjem mladih zdravstvenih delavcev, ki svoje poklice zapuščajo zaradi izgorelosti, slabega zdravja in splošnega nezadovoljstva. 

V tretjini držav Zahodne Evrope je bilo vsaj 40 odstotkov zdravnikov starih 55 let ali več, piše v poročilu WHO. Mlajših zdravnikov primanjkuje predvsem na podeželskih območjih, kjer se ustvarjajo zdravstvene puščave, poroča The Guardian. 

"Pravzaprav bi približno 87 odstotkov Francije lahko imenovali medicinska puščava," je prejšnji mesec dejala nižja ministrica za zdravje Agnès Firmin Le Bodo , ki je obljubila popolno obnovo storitev osebnih zdravnikov z več večnamenskimi zdravstvenimi centri in posvetovanji na daljavo. Kljub temu pa za zdravnike zaenkrat še ni nobenega predpisa, ki bi določal, da se morajo naseliti na težko dostopnih območjih. 

"Vse te grožnje predstavljajo tiktakajočo tempirano bombo, ki bo verjetno povzročila slabe zdravstvene rezultate, dolge čakalne dobe, številne smrti, ki bi jih bilo sicer mogoče preprečiti, in potencialno zlom zdravstvenega sistema," je opozoril Hans Kluge, regionalni direktor WHO za Evropo.

Čeprav 10 odstotkov francoskih zdravnikov splošne medicine zdaj dela po upokojitveni starosti, je število starejših zdravnikov, ki so zapustili poklic, preseglo število novincev, ki so vanj vstopili lani, ko je bilo število še vedno za šest odstotkov nižje od tistega pred desetletjem. Zaradi te statistike strokovnjaki ocenjujejo, da bo država lahko ponovno zadovoljivo razmerje med zdravniki in prebivalci na nacionalni ravni lahko ujela šele leta 2035. 

"Letošnja zimska epidemija gripe, ki je prišla poleg covida-19, je razkrila pomanjkljivosti sistema in povzročila krizo ne le za francoski bolnišnični sektor, temveč za celotno francosko zdravstveno varstvo," je dejal Arnaud Robinet iz francoske bolnišnične zveze. 

V Nemčiji, kjer za zdravstveno varstvo porabijo več kot skoraj katera koli druga država na svetu, se trenutno srečujejo z valom respiratornega sincicijskega virusa (RSV), ki je najpogostejši povzročitelj akutnega bronhitisa majhnih otrok. Oboleli otroci so tako napolnili bolnišnične postelje, njihovi starši pa spijo kar po hodnikih. Prav tako so za zdravljenje otrok zaradi prezasedenosti lokalnih postelj prisiljeni potovati v druge kraje. 

Nemško bolnišnično združenje (DKG) je v peticiji parlamentu z naslovom "Rdeča opozorilna stopnja – bolnišnice v nevarnosti" ponovno izpostavilo kronično pomanjkanje osebja kot glavno težavo. Opozorili so tudi, da so morale številne bolnišnice začasno zapreti oddelke za nujne primere zaradi pomanjkanja zdravnikov in medicinskih sester.

Več kot 23.000 delovnih mest v nemških bolnišnicah ostaja nezasedenih po več letih nizkega zaposlovanja in nedavnih množičnih odpovedih, zlasti na intenzivni negi in v operacijskih dvoranah. Osebje kot razloge za zapuščanje navaja preveliko delovno obremenitev, saj da si med delovnim časom niso mogli privoščiti niti kratkega odmora niti oditi na stranišče. Minister za zdravje Karl Lauterbach je tako pediatričnim klinikam napovedal paket pomoči v vrednosti 300 milijonov evrov in dodatno resolucijo, ki naj bi "medicino namesto ekonomije postavila na prvo mesto".

V Španiji je zaradi slabih razmer v zdravstvu zato na ulice odšlo na tisoče nezadovoljnih zdravstvenih delavcev. V Madridu je novembra stavkalo 200.000 zdravstvenih delavcev, ki nasprotujejo vedno večji privatizaciji zdravstvenih ustanov in si prizadevajo za ohranjanje javnega zdravstva. 

"Razmere so praktično brezupne," je o stanju v španskem zdravstvu povedala kirurginja Ángela Hernández. Ta je pojasnila, da ljudem nihče ne pojasni, da gre za težave pri povpraševanju. "Nihče ljudem ne pove tega, da če so resorji omejeni, morajo biti storitve uporabljene taktično," je povedala Hernandezova, ki meni, da so to pojasnilo svojim državljanom dolžni politiki.

"Ljudje pravijo, da je človeški kapital najboljši kapital, ki ga lahko ima ustanova. A problem je v tem, da je bil človeški kapital v zdravstvu sistematično zlorabljen. Dokler se ta končno ni odločil, da ima dovolj," je povedal zdravnik Xavier Lleonart.