Protesti sledijo pozivom, da se obeleži 40. dan žalovanja za dvema moškima, ki sta bila usmrčena zaradi obtožb, povezanih s protesti, Mohamadom Mahdijem Karamijem in Sejedom Mohamadom Hoseinijem. Združeni narodi so navedli, da so jima sodili v nepravičnih sodnih postopkih, ki so temeljili predvsem na prisilnih priznanjih. Moška sta bila obtožena uboja pripadnika paravojaških sil Basij med novembrskim protestom.
Posnetki, ki so preplavili družbena omrežja, kažejo, da so protesti manjših množic ljudi potekali v več delih prestolnice Teheran, pa tudi v bližnjem Karaju, vzhodnem mestu Mašad, osrednjem mestu Isfahan, severnih mestih Kazvin in Rašt ter zahodnih mestih Arek, Izeh in Sanandaj.
V okrožju Tehranpars in v Raštu so bile posnete množice, ki so vzklikale proti vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju. Kurdska skupina za pravice Hengaw je objavila posnetke, na katerih naj bi protestniki zažigali pnevmatike in blokirali glavno cesto v Sanandaju, ki je bilo eno izmed žarišč nemirov.
Čeprav so se ulični protesti v zadnjem času močno umirili, aktivisti pogosto delijo videoposnetke, na katerih je slišati in videti ljudi, ki vzklikajo protivladna gesla ali z barvami v pršilu rišejo grafite. Še vedno je tudi moč videti ženske, ki se zoperstavljajo strogim zakonom o hidžabu.
V Islamski republiki Iran že od septembra protesti
Septembra so državo zajeli protesti zaradi smrti 22-letne Mahse Amini, ki jo je pridržala moralna policija, ker domnevno ni pravilno nosila hidžaba. Aminijevo so aretirali, pridržali v zaporu, nato pa je umrla. Navedli so sicer, da je šlo za srčni napad, priče pa so dejale, da so jo v zaporu nasilno pretepli in da je njeni smrti botrovala policijska brutalnost.
Po podatkih tiskovne agencije HRANA (Human Rights Activists' News Agency) je bilo do zdaj ubitih najmanj 529 protestnikov, skoraj 20.000 pa jih je bilo pridržanih. Od decembra so bili štirje protestniki obešeni, 107 drugih pa naj bi bilo obsojenih na smrt.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.