V napadu na bazo v Iraku ranjenih več Američanov, Biden sklical nujni sestanek

Na letalsko oporišče Al Asad v zahodnem Iraku sta bili izstreljeni dve raketi katjuša, sta sporočila dva iraška varnostna vira. Eden od njiju je dejal, da so rakete zadele bazo. Trenutno sicer ni jasno, ali je bil napad povezan z grožnjami Irana, da se bo maščeval zaradi umora voditelja Hamasa.

Ameriški uradniki, ki so za Reuters spregovorili pod pogojem anonimnosti, so povedali, da je bil eden od petih ranjenih Američanov huje poškodovan. Podatek, da je bilo poškodovanih pet oseb temelji na prvih poročilih in se lahko še spremeni. "Osebje baze še izvaja oceno škode po napadu," je dodal eden od uradnikov.

Ismail Haniyeh, politični vodja palestinske islamistične skupine Hamas, je bil prejšnji teden umorjen v iranski prestolnici Teheran. Zaradi napada je Iran Izraelu zagrozil z maščevanjem, ki ga je tudi okrivil za umor, čeprav Izrael odgovornosti za napad ni prevzel. Skupaj z umorom višjega vojaškega poveljnika libanonske skupine Hezbolah, Fuada Shukra, ki ga je Izrael ubil v napadu na Bejrut prejšnji teden, se je okrepila zaskrbljenost, da se konflikt v Gazi spreminja v širšo vojno na Bližnjem vzhodu.

Iran je dejal, da so za atentat na Haniyeha zaradi podpore Izraelu odgovorne ZDA. Ameriški obrambni minister Lloyd Austin in izraelski obrambni minister Yoav Gallant pa sta se v ponedeljkovem pogovoru strinjala, da napad pomeni "nevarno stopnjevanje". ZDA so sicer minuli teden v Iraku izvedle napad na posameznike zaradi trditev ameriških uradnikov, da gre za skrajneže, ki so se pripravljali na izstrelitev brezpilotnih letal in ki naj bi predstavljali grožnjo ameriškim in koalicijskim silam. 

Pentagon: 'Na Bližnji vzhod bomo poslali dodatne sile'

Ameriški predsednik Joe Biden se je v ponedeljek sestal tudi s svojo višjo ekipo za nacionalno varnost. Biden je dejal, da je bil obveščen o pripravah za podporo Izraelu, če bi bil napaden, medtem ko je državni sekretar Antony Blinken dejal, da uradniki delajo "24 ur na dan", da bi preprečili stopnjevanje, poroča BBC.

Pentagon je že v petek sporočil, da bo na Bližnji vzhod poslal dodatna bojna letala in vojaške ladje mornarice, saj si Washington po grožnjah Irana in njegovih zaveznikov prizadeva okrepiti obrambo.

Irak, ki je kot ena redkih držav, ki je hkrati zaveznik ZDA in Irana, gosti 2500 ameriških vojakov, hkrati pa so iraške bojne sile podprte s strani Irana. Odkar je oktobra izbruhnila vojna med Izraelom in Hamasom, je Irak priča vse več maščevalnim napadom med obema stranema. Irak se bori za prevlado nad oboroženimi skupinami, ki jih podpira Iran in ki so od 7. oktobra več desetkrat napadle ameriške sile tako tam kot tudi v sosednji Siriji.

Hkrati Irak želi, da se enote vojaške koalicije pod vodstvom ZDA septembra letos začnejo umikati in do septembra 2025 uradno tudi končajo delo koalicije, so povedali iraški viri in dodali, da bodo nekatere ameriške sile verjetno ostale v na novo dogovorjeni svetovalni vlogi, poroča Reuters.

Številne države, vključno z ZDA in Združenim kraljestvom, so svojim državljanom naročile, naj zapustijo tudi Libanon, saj se bojijo, da bi Hezbolah, milica in politično gibanje, ki ga podpira Iran, lahko igralo vlogo pri morebitnem odzivu.

Iraški premier Mohammed Shia al-Sudani se je v nedeljo pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Anthonyjem Blinkenom. Iraški uradnik je dejal, da je Blinken Sudanija prosil, naj pomaga zmanjšati regionalne napetosti, tako da Iran prepriča, naj umiri svoj odziv na izraelski napad v Teheranu.

General ameriške vojske Michael "Erik" Kurilla, vodja centralnega poveljstva ZDA, je trenutno na Bližnjem vzhodu. Eden od ameriških uradnikov je dejal, da se z zavezniki dogovarja, da bi zagotovili koordinacijo v primeru iranskega napada na Izrael.