'V EU ostajajo določene skrbi na področjih neodvisnosti pravosodja in javnih medijev'

V primerjavi z letom 2020, ko so objavili prvo poročilo o vladavini prava, so države članice in EU kot celota veliko bolje opremljene za zaznavanje, preprečevanje in naslavljanje izzivov na področju vladavine prava, menijo v Bruslju. To po njihovih navedbah prispeva k večji odpornosti evropskih demokracij in medsebojnemu zaupanju znotraj unije.

Komisija od leta 2022 v okviru poročila objavlja tudi priporočila članicam, kako izboljšati stanje. Kot je danes na novinarski konferenci v Bruslju povedala podpredsednica Evropske komisije, pristojna za preglednost in vrednote, Vera Jourova, so članice v celoti ali deloma naslovile 68 odstotkov priporočil, podanih v lanskem poročilu. V obdobju med julijem 2022 in julijem 2023 so naslovile 65 odstotkov priporočil, je dejala.

Kljub temu v nekaterih članicah ostajajo sistemske skrbi, razmere pa so se ponekod celo poslabšale. To med drugim po besedah Jourove velja za neodvisnost sodstva v nekaterih državah.

Priporočila na področju pravosodja tako vključujejo potrebo po varovalkah pri imenovanjih sodnikov in zadostnih finančnih sredstvih za sodstvo, vključno s plačami.

Določene skrbi v več članicah ostajajo tudi glede neodvisnosti upravljanja in finančne stabilnosti javnih radiotelevizij, preglednosti medijskega lastništva in državnega oglaševanja, navajajo na komisiji.

Na področju boja proti korupciji pa komisija ugotavlja, da se je stanje v državah članicah izboljšalo, vendar si morajo kljub temu prizadevati za nadaljnjo okrepitev preventivnega okvirja.

Vladavina prava v štirih državah kandidatkah

V letošnjem poročilu je Bruselj prvič ocenil tudi stanje vladavine prava v štirih državah kandidatkah za članstvo v EU. Srbija, Črna gora, Severna Makedonija in Albanija so po navedbah komisije sprejele določene ukrepe za okrepitev neodvisnosti sodstva in boja proti korupciji, a to še ni dovolj.

Čeprav so nekatere od teh držav sprejele določene reforme, pa izzivi ostajajo tudi na področju svobode medijev, predvsem kar se tiče preglednosti lastništva medijev, neodvisnosti regulatorjev in javnih medijev ter varnosti novinarjev.

Priporočila za te štiri zahodnobalkanske države, ki so od držav kandidatk na poti v EU prišle najdlje, bo vključila v letno širitveno poročilo, ki ga običajno objavi jeseni.