Življenje vojaka na fronti nikakor ni lahko, še posebej pa to velja za tankovsko enoto. Za Der Spiegel so spregovorili trije ukrajinski vojaki, pripadniki tankovske enote iz Zaporožja. Miša je strelec, Saša je vodja posadke, Hudzik pa polnilec, ki iz majhnega skladišča za strelivo dviguje naboje – vsak tehta več kot 20 kilogramov – in jih pripravlja za streljanje.
"Za sovražnika smo vedno prva tarča," je dejal poveljnik tanka 55-letni Saša. "Od začetka vojne sta bila uničena dva moja tanka, vendar sem še vedno živ," je dodal 25-letni topničar Miša. Hudzik pa je pojasnil, da obstajajo vojaki, ki si izmislijo, da imajo težave s tankom zato, da ne bi šli na fronto.
Nihče od treh ukrajinskih vojakov nima nič proti tistim, ki se nočejo boriti. Miša je dejal, da se lahko tudi njemu nasmehne sreča. "Če zadenejo kupolo, boš le še kupček pepela," je potrdil. "Bolje je zavrniti odhod v boj, kot pa sredi boja odnehati," je pojasnil Hudzik.
Saša je poudaril, da strah ne predstavlja težave. "Ta začne izginjati, ko je izstreljen prvi strel. Vendar se je treba za vsako ceno izogniti paniki." Saša, Miša in Hudzik sicer še predobro poznajo boj proti strahu – in tudi boj proti Rusom. Vsi trije so med najbolj izkušenimi člani tankovske posadke v ukrajinski vojski in so na delu že več kot 15 mesecev. Sodelovali so pri neuspešni obrambi južne Ukrajine na začetku vojne, pri ponovnem zavzetju Hersona jeseni ter pri bojih v okolici Soledarja in Bahmuta pozimi.
Zadnjih nekaj dni so bili del še ene velike bitke, ki bo odločala o prihodnosti te vojne. Ukrajina je začela protiofenzivo, katere cilj je odločno oslabiti ruske okupatorje. Gre za napredovanje na široki fronti: na severovzhodu proti Luganski regiji in v bližini Bahmuta ter na jugu Donbasa. Morda najpomembnejši del ofenzive s strateškega vidika pa je na fronti v Zaporožju. Ukrajinci v regiji na številnih točkah pospešujejo napad, da bi prebili fronto proti Azovskemu morju, napredovali do zasedenih mest, kot sta Melitopol in Mariupol, ter vbili klin med Ruse na jugu in Ruse na vzhodu. Od začetka ofenzive pred nekaj več kot tednom dni je ukrajinska vojska osvobodila nekaj vasi na tem območju fronte in zdaj počasi napreduje proti glavnim ruskim obrambnim linijam. Ti močno branjeni položaji bodo pravi izziv za ukrajinsko protiofenzivo. Rusi so namreč imeli več mesecev časa, da se pripravijo.
V tej zgodnji fazi napada so Saša, Miša in Hudzik odločilno prispevali k temu, da so ukrajinski pehoti nudili kritje, ko so vdirali v ruske jarke. Njihova dva tanka sta med najučinkovitejšimi orožji, ki jih je nemška vojska doslej lahko prispevala k ukrajinskim vojnim prizadevanjem: dva bojna tanka Leopard 2A6. To so dejanske trdnjave, izstrelki iz ruskih raketometov se od njih odbijejo kot majhni kamenčki. Poleg tega so dejali, da naj bi Rusom uspelo zajeti dva tanka.
Da je eden izmed starejših Leopardov, model 2 A4 obtičal na nikogaršnjem ozemlju, potrjujejo tudi ukrajinski vojaki. Dva pehotnika iz brigade Azov sta prišla na položaj tankovske enote in pojasnila, da potrebujeta pomoč, da lahko odpeljejo tank. Borci bataljona so govorili o kaosu, ki so ga doživeli med zadnjo bitko ter o incidentih med ukrajinskimi vojaki.
"Rusi so dobro pripravljeni na boj"
Prvi dve bitki na fronti v Zaporožju sta potekali ponoči. Boj je bil intenziven, pravijo člani posadke tanka in dodajajo, da so bili Rusi dobro vkopani. Miša je dejal, da so vojaki na drugi strani vse prej kot zelenci. "Novi so pobegnili takoj, ko je nanje streljal Leopard. Ampak ti starejši vojaki so trdni." Po njihovih besedah so Rusi minirali skoraj vse. Pravijo, da so prvi dan trije tanki Leopard prevozili mine. Eden od njih je bil očitno uničen, medtem ko je drugi lahko odpeljal. Tretji tank, pravijo, je še vedno nepoškodovan, vendar ga še niso uspeli pridobiti nazaj, ker je območje močno minirano, na poti pa je tudi onesposobljen ameriški oklepnik Bradley.
Kljub temu so vojaki zadovoljni. "Do cilja smo se približali na 600 metrov. To je dober rezultat." Miša je dejal, da zaradi možnosti nočnega vida Leopardov zlahka vidi Ruse. Uporablja 'drobilno strelivo'. "Samo namerim v drevo in kosi šrapnelov letijo vsepovsod. In spodaj v jarku so vsi mrtvi."
Miša, visok, žilav strokovnjak za borilne veščine s širokimi rameni, je bil za delo z Leopardom usposobljen v nemškem mestu Munster. Od sredine februarja do sredine marca so njega in druge člane posadke tanka poučevali inštruktorji nemške vojske, Bundeswehra. Takoj ko so prispeli, pravijo Ukrajinci, so se preoblekli v nemške uniforme in začeli s šolanjem.
Pet tednov v Nemčiji je bilo za ukrajinske pripravnike redek oddih od spopadov. Nekega večera, je pojasnil Miša, je šel s prevajalcem v klub nedaleč od Munstra. To je bilo prvič po skoraj letu in pol, ko je bil zunaj. "Ostal sem vso noč. Samo za nekaj ur ne bi bilo vredno."
Miša se je pri 18 letih vpisal v vojsko. "Kot najstnik sem preveč pil in počel veliko neumnosti." Miša je iz Irpina, mesta, kjer je ukrajinska vojska marca lani ustavila ruski pohod na Kijev. V spopadih je bil uničen velik del mesta. Sam je bil v prvih tednih vojne nameščen na jugu Ukrajine, kjer je ruska vojska zatrla vse ukrajinske poskuse, da bi jo upočasnila. V prvi bitki v bližini Melitopola je bil uničen Mišov tank iz sovjetskih časov.
Nato je sodeloval v bitki za ponovno zavzetje delov regije Herson, kjer je njegova enota večinoma streljala na Ruse s fiksnih položajev. Konec leta so bili nato poslani v Soledar v Donbasu. Kmalu zatem je po krvavih bojih in večmesečnem napadu ruskih plačancev mesto v bližini Bahmuta padlo v roke Rusov. "Moj tank je bil zadnji, ki je zapustil Soledar," je dejal Miša.
Saša, Hudzik in večina drugih iz obeh tankovskih posadk pa so iz Krivega Riga, mesta jekla in tovarn, ki je tudi rojstno mesto ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Kot je običajno v vojnah, so številni ukrajinski vojaki na fronti tisti, ki v času miru opravljajo različna dela: tovarniški delavci, dninarji, kmetje. Saša, ki je bil kot sovjetski vojak konec osemdesetih let prejšnjega stoletja nameščen v Vzhodni Nemčiji, je desetletja delal v tovarnah opeke in jekla.
Velike izgube na ukrajinski strani
Ukrajinci se soočajo z velikimi izgubami. Krvaveče ukrajinske vojake, ki komaj še dihajo, vozijo v bolnišnico le nekaj kilometrov stran od fronte, zdravniki pa pravijo, da jih je vedno več. Ukrajinski izvidnik, ki nadzoruje celotno južno fronto, je dejal, da je prišlo do velikih izgub vojakov in materiala, poroča der Spiegel.
Trenutno je težko reči, kako uspešna je bila dosedanja ukrajinska protiofenziva. Večina ukrajinskih sil, ki so bile pripravljene za ta podvig, se sploh še ni vključila v boj. In lahko traja še nekaj tednov, preden bodo Ukrajinci sploh dosegli glavne ruske obrambne črte, navaja der Spiegel. Kljub težavam pa se zdi, da je morala vojakov v Zaporožju dobra. Deloma je to povezano z novo opremo z Zahoda, ki, kot poročajo ukrajinski borci, nudi veliko boljšo zaščito. Če bi se morali zanašati na transporterje iz sovjetskih časov, bi bili boji veliko bolj krvavi.
Tanki Leopard še zdaleč niso popolni. Mehaniki, ki so se usposabljali v Nemčiji, so na obeh tankih trdo delali in na Sašinem tanku zamenjali stabilizator topa. Na drugem tanku je treba narediti še več. Miša je imel ponoči težave s ciljanjem. Uleže se v leoparda, dvigne top za pol metra in zavrti kupolo za 90 stopinj, nato pa še malo naprej. Tank je še vedno mogoče uporabiti v boju, je pojasnil, in je sposoben streljati, ima pa težave z laserskim namerilnikom, še pove.
