Številne incidente naj bi zakrivili talibani, vendar je, zlasti na vzhodu, vpletena tudi IS, poroča BBC. Tri umorjene ženske v Jalalabadu so bile stare med 18 in 20 let in so nedavno končale srednjo šolo. Delale so na oddelku za sinhronizacijo pri zasebni televizijski postaji Enikas, je potrdil vodja televizije Zalmai Latifi.
Uradniki pravijo, da so eno od deklet napadli med tem, ko se je po službi vračalo domov. Drugi dve so iste noči umorili v ločenem napadu, prav tako med tem, ko sta se ženski vračali domov. "Vse tri so mrtve. Ustrelili so jih, ko so se peš vračale iz službe," je dejal tudi Latifi.
V sredo je IS objavil izjavo, v kateri trdi, da so njeni borci streljali na omenjene ženske, vendar niso navedli dodatnih podrobnosti. Oblasti so že prijele moškega, ki naj bi bil glavni osumljenec streljanja, a še vedno iščejo sostorilce.
Oblasti so sicer trdile, da je pridržani osumljenec član talibanov, največje uporniške skupine v Afganistanu, vendar je skupina zanikala vpletenost.
Val ciljno usmerjenih atentatov
Val ciljno usmerjenih atentatov je v zadnjih mesecih razširil strah po Afganistanu potem, ko so ZDA po dogovoru s talibani februarja 2020 umaknile vojaške enote in utrle pot mirovnim pogajanjem. Ljudje so jezni, ker vlada ni ustavila morilske kampanje, katere cilj je utišati progresivne glasove, še poroča BBC.
V Jalalabadu so svojci v sredo pripravili pogrebe. Bratranec ene od žrtev je dejal, da ni prejela nobenih groženj ali opozoril. "Ne vem, zakaj militanti ciljajo na nedolžna dekleta. Prosim jih, naj prenehajo ciljno ubijanje medijskih delavcev," je dejal.
Televizijska postaja Enikas pravi, da so od desetih žensk, ki so jih zaposlili, ubili že štiri – med njimi tudi voditeljico Malalaj Majvand, ki so jo decembra ustrelili med potovanjem v Jalalabadu. IS je trdil, da stoji za napadom.
Januarja so v prestolnici Kabulu ustrelili tudi dve sodnici vrhovnega sodišča.
Nato ni prepričan, ali bo svoje čete res umaknil do maja
Afganistanski predsednik Ašraf Gani je prejšnji mesec za BBC dejal, da se ne boji talibanskega vojaškega prevzema države, in dodal, da njegova vlada ne propada. Februarja je Nato dejal, da še ni odločil, ali bodo svoje čete res umaknili do maja, kot je bilo dogovorjeno s talibani. Na območju ostaja približno 9000 vojakov Nata, od tega približno 2500 ameriških vojakov.
Ena najnujnejših nalog ameriškega predsednika Joeja Bidna je odločitev, ali bo njegova vlada spoštovala pogoje dogovora, ki jih je podpisal njegov predhodnik Donald Trump.
Ta teden se je sicer posebni odposlanec ZDA v Afganistanu Zalmay Khalilzad vrnil v Kabul, da bi nadaljeval razprave z afganistanskimi voditelji in talibani o mirovnem procesu.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.