Wagner in malijske oborožene sile v zadnjih petih dneh "bijejo hude bitke" proti koaliciji tuareških separatističnih sil in džihadističnih skupin. Čez vikend naj bi v zasedi ubili več Wagnerjevih borcev, nekaj naj bi jih zajeli kot talce, ubit naj bi bil tudi poveljnik Sergej Ševčenko, piše Guardian.
In pojavila so se ugibanja, ali je v zasedo vmešana tudi ukrajinska obveščevalna služba, ki stoji ob strani malijskim upornikom. Izkazalo se je, tako je zatrdil Andrij Jusov, tiskovni predstavnik ukrajinske vojaške obveščevalne agencije GUR, da so malijskim upornikom predali potrebne informacije, ki so omogočile to vojaško operacijo.
Jusov sicer ni pojasnil, ali je ukrajinsko vojaško osebje tudi sodelovalo v spopadih ali bilo sploh prisotno v državi v tem času.
Situacija v Maliju je zaostrena že več kot desetletje. Vlada, ki se bori proti različnim upornikom na severu države, je po prevzemu oblasti vojaške hunte leta 2020 zaprosila za pomoč Wagnerja. Maja lani so nato ZDA uvedle sankcije proti vodji podjetja Wagner v Maliju, saj je bila skupina obtožena, da tamkajšnjo operacijo uporablja kot kanal za vojaško opremo za vojno v Ukrajini.
Skupino Wagner je ustanovil, zdaj že pokojni, Jevgenij Prigožin, stari znanec Vladimirja Putina, ki je bojno enoto ustanovil kot način, da bi Moskva posredovala v konfliktih brez uradne uporabe ruske vojske. Skupina je vodila večino najhujših spopadov v Ukrajini, pri čemer je pogosto uporabljala nekdanje zapornike, ki so bili pomiloščeni v zameno za služenje na fronti. Skupina je zelo dejavna tudi v Afriki. "Za Moskvo so afriške države, v katerih je prisoten Wagner, le interesno območje, ki ji omogoča, da pride do virov – zlata, diamantov, plina in nafte – denar pa gre za financiranje ruske agresije," je dejal Sergej Kuzan, direktor ukrajinskega centra za varnost in sodelovanje v Kijevu.
KOMENTARJI (87)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.