Jedrska elektrarna v Zaporožju vnovič tarča obstreljevanja

Ukrajina odgovornosti za napad ni prevzela, posnetki pa kažejo na verjeno možnost, da je šlo za ciljno usmerjen napad. S posnetkov ameriške družbe Planet Labs se vidi, da je območje požgano, saj je po napadu eksplodiralo in izbruhnil je požar. Vzletno-pristajalne steze so sicer videti brez večjih poškodb, je pa poškodovanih ali uničenih vsaj osem letal, vidi so tudi kraterji. Večina letal je bila parkiranih na prostem.

Planet Lab spremlja in snema več lokacij po Ukrajini. Njihovi najnovejši posnetki so prva neodvisna potrditev, da je bilo letališče tarča napadov. Rusija trdi, da je eksplozije povzročila eksplozija streliva v skladišču zaradi neupoštevanja predpisov o požarni varnosti.

"Rusi niso upoštevali preprostega pravila"

Na drugi strani je ukrajinski obrambni minister namignil, da bi krivdo lahko pripisali neprevidni ruski vojski. "Menim, da Rusi na letališču niso upoštevali svojega preprostega pravila: Ne kadi na nevarnih mestih," je besede ukrajinskega ministra Oleksiija Reznikova povzel BBC.

Sprva je Ukrajina sporočila, da je bilo uničenih okoli deset ruskih letal, kar je Rusija zanikala, saj po njihovo ni bilo uničeno nobeno letalo. Satelitski posnetki sedaj prikazujejo drugače.

Vsak ukrajinski napad na Krim bi se štel za stopnjevanje vojne. Rusija je na to prejšnji teden opozorila, ko je nekdanji predsednik Dimitrij Medvedjev dejal, da jih v primeru, da Ukrajina napade Krim, "takoj čaka sodni dan".

Krim je mednarodno priznan kot del Ukrajine, vendar si je Rusija polotok ob Črnem morju leta 2014 priključila. Nekateri Ukrajinci dogodek označujejo tudi za začetek vojne. Na ozemlju sicer živi rusko govoreča večina, ki se je na na referendumu, ki ga je svetovna skupnost označila za nezakonitega, izrekla za priključitev Rusiji. Referendum so izvedli v naglici, potem ko so neoznačene ruske enote prevzele nadzor nad več strateškimi lokacijami na polotoku.

Jedrska elektrarna v Zaporožju vnovič tarča obstreljevanja

Z območja jedrske elektrarne Zaporožje danes poročajo o novem obstreljevanju, Ukrajina in Rusija pa odgovornost za to znova pripisujeta druga drugi. 

"V neposredni bližini skladišča radioaktivnih snovi je bilo zabeleženih pet novih napadov," je sporočila ukrajinska agencija za jedrsko energijo Energoatom in za to obtožila ruske sile. Po navedbah Energoatoma je bila zadeta upravna stavba nuklearke, tarča je bila tudi gasilska postaja v bližini elektrarne. Razmere so sicer trenutno pod nadzorom, so še sporočili iz agencije.

Ruska stran pa je za današnje obstreljevanje okrivila ukrajinsko vojsko. Predstavnik samooklicanih proruskih oblasti Vladimir Rogov je na Telegramu za napad obtožil "borce (ukrajinskega predsednika Volodimirja) Zelenskega" in prav tako omenil pet napadov. Po njegovih navedbah so ukrajinske sile jedrsko elektrarno obstreljevale z raketometi in težkim topništvom z desnega brega Dnjepra.

Zaradi obstreljevanja in spopadov na območju jedrske elektrarne v Zaporožju je generalni sekretar ZN Antonio Guterres pred današnjim zasedanjem Varnostnega sveta Združenih narodov vnovič posvaril pred možno jedrsko katastrofo. "Zelo sem zaskrbljen zaradi razmer v jedrski elektrarni Zaporožje na jugu Ukrajine in njeni okolici," je opozoril v izjavi in poudaril, da je vse vpletene pozval, naj ravnajo "po zdravi pameti in razumu" ter ne storijo ničesar, kar bi lahko ogrozilo fizično celovitost, varnost ali zaščito največje jedrske elektrarne v Evropi.

Zelenski na donatorski konferenci posvaril pred novo jedrsko katastrofo

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je v svojem večernem nagovoru znova izrazil prepričanje, da mora Ukrajina Krim zavzeti še pred koncem vojne. Svet je posvaril pred jedrsko katastrofo, podobno tisti v Černobilu leta 1986. Prek video povezave ob začetku donatorske konference za Ukrajino v Koebenhavnu je dejal, da ima Rusija nuklearko v Zaporožju za talko in z njo izsiljuje. 

Zelenski je poudaril, da je treba Evropo zaščititi pred grožnjo, ki jo predstavlja ravnanje Rusije glede nuklearke v Zaporožju, največje v Evropi in tretje največje na svetu. Na ravnanje Rusije se je po njegovih besedah treba odzvati obsežno, Ukrajina pa za obrambo potrebuje kar največ orožja in streliva. "Nihče ne potrebuje novih katastrof," je ob začetku konference še izpostavil Zelenski. 

Na donatorski konferenci za Ukrajino zbrali več kot 1,5 milijarde evrov

Na mednarodni konferenci za Ukrajino v Koebenhavnu so donatorji sicer zbrali več kot 1,5 milijarde evrov. Po besedah danskega obrambnega ministra Mortena Bodskova, ki je po koncu konference navedel zbrano vsoto, se lahko omenjeni znesek še poveča. Denar je po njegovih besedah namenjen za uporabo v tem in naslednjem letu.

V skupni izjavi so države obljubile nadaljnjo in trajno vojaško podporo Ukrajini ter se dogovorile, da bodo naslednje virtualno srečanje organizirale septembra. Poljska, Slovaška in Češka so se dogovorile tudi, da bodo povečale proizvodnjo artilerijskih sistemov, streliva in druge opreme, je še dejal Bodskov.

Medtem je Velika Britanija obljubila, da bo Kijevu poslala več raketometov za več raket, kot tudi, da bo dobavila "znatno število" preciznih raket M31A1, je dejal britanski obrambni minister Ben Wallace.

Konferenca, na kateri so sodelovale delegacije iz 26 držav, je bila osredotočena na zbiranje sredstev za nakup orožja za obrambo Ukrajine, govora pa je bilo tudi o usposabljanju ukrajinskih vojakov, podpori pri odstranjevanju min in drugih oblikah pomoči.

Scholz napovedal nadaljnjo obsežno podporo Ukrajini

Nemški kancler Olaf Scholz je na svoji prvi poletni novinarski konferenci napovedal nadaljnjo obsežno podporo Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji. Vojna še naprej zahteva, "da sprejmemo daljnosežne odločitve v podporo Ukrajini v njenem boju za neodvisnost", je dejal in pojasnil, da čeprav je nemška vlada z dobavo orožja kršila svojo dosedanjo prakso, bodo to počeli tudi v prihodnosti.

Pri tem ni podal konkretnih podrobnosti glede morebitnih prihodnjih dobav orožja. Vojno je označil za trenutno največji izziv in poudaril, da Nemčija finančno podpira Ukrajino in se je pripravila na to, da bo vojna vplivala na ves svet.

Po njegovih besedah se mora Rusija zavedati, da se vojna ne bo zaključila z "diktatorskim mirom", kot so si to na začetku verjetno predstavljali predsednik Vladimir Putin in ostali ruski politični voditelji.

Na vprašanje, ali si bo prizadeval, da bo Putin odgovarjal za vojne zločine v Ukrajini, je odgovoril, da se morajo sprejeti vsi potrebni ukrepi za razjasnitev storjenih zločinov in zagotovil, da bo Nemčija pri tem pomagala s svojimi zmogljivostmi.

Ponovil je tudi, da je Putin odgovoren za vojno, ki krši vse mednarodne sporazume. "Vojna je prelomna točka, pri kateri moramo razumeti, da se ne sme napasti soseda samo zato, ker je nekdo prepričan, da bi del ozemlja moral pripadati njegovi državi," je še dodal.

V svojem govoru je tudi izrazil naklonjenost možnosti, da bi nekdanji kancler Gerhard Schröder deloval kot posrednik v sporu z Rusijo glede popravljene turbine, ki se trenutno nahaja na zahodu Nemčije in ki so jo ruske oblasti navedle kot razlog za svojo odločitev o zmanjšanju pretoka plina po plinovodu Severni tok 1.

Na temo oskrbe s plinom je Scholz še izrazil podporo obuditvi projekta gradnje plinovoda med Španijo in Francijo, imenovanem MidCat. Idejo o gradnji 190-kilometrskega plinovoda so prvič predstavili leta 2003, z njegovo pomočjo pa bi Evropa zmanjšala odvisnost od Rusije. Plinovod MidCat bi potekal čez Pireneje iz kraja Hostalric severno od Barcelone do Barbaire v južni Franciji. Prek njega bi čez Španijo v preostanek EU dobavljali plin iz Alžirije. Trenutno Španijo in Francijo povezujeta dva manjša plinovoda.

Po prepričanju Scholza bi ta plinovod že moral biti zgrajen, saj bi v trenutnih okoliščinah znatno olajšal dobavo energentov v Evropo. Poudaril je, da je pri partnerjih iz Portugalske, Španije in Francije ter pri predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen močno zagovarjal, naj se lotijo tega projekta.

Projekt, ki je bil predstavljen leta 2003, so razvijali več let, nato pa so ga leta 2019 opustili zaradi pomislekov pristojnih regulatorjev iz Francije in Španije glede dobičkonosnosti in okoljskih vplivov. Po ruski invaziji na Ukrajino so v Madridu pozvali k vnovičnem razmisleku o gradnji.

Scholz je izrazil nasprotovanje dojemanju, da gradnja novih plinovodov utrjuje odvisnost od fosilnih goriv, rekoč da se bo to infrastrukturo lahko pozneje koristilo za skladiščenje in transport vodika, ki bo igral pomembno vlogo pri razogljičenju gospodarstva.