Golob na poziv k spremembi politike do Rusije: Odločitev ne bom sprejemal sam

Podpisnikom javnega poziva, naj se Zahod glede končanja vojne v Ukrajini začne pogovarjati tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, premier Robert Golob zdaj odgovarja, da odločitev glede tega ne bo sprejemal sam. "Dejstvo je, da ima Slovenija marsikaj za premisliti na področju svoje zunanje politike. Ne jemljem si pravice, niti je nikomur ne dajem, da bi osebno določil zunanjo politiko," je dejal. O tem se želi pogovarjati na zunanjepolitičnem odboru državnega zbora.

Doda še, da je to prepomembno vprašanje, da bi ga tako lahkotno obravnavali. Kot odziv na pismo so sicer že podali zahtevo, da se skliče zunanjepolitični odbor državnega zbora. Da je parlament tudi edino mesto, kjer imajo politiki pravico o tem razpravljati, ne pa mediji, je še dejal: "Parlament je tista inštitucija, ki jo je prejšnja vlada na tem področju v celoti ignorirala. Sam je ne nameravam." 

V četrtek in petek se bo sicer Golob v Bruslju mudil na spoznavnem obisku. Tam se bo srečal s predsednico Evropske komisije Ursulo Von Der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, prav tako pa bo, kot pravi, iz prve roke zbiral informacije o politiki do vojne v Ukrajini. Po tem pa si želi, da bi na parlamentarnem odboru oblikovali skupno slovensko politično stališče.

Že to pa predstavlja določen premik, saj je slovensko politiko do Ukrajine in Rusije doslej večinoma narekoval kar bivši premier Janez Janša sam. Na vprašanje, ali bo nova oblast prisluhnila odmevnemu pozivu Aurelia Jurija, ki sta se mu pridružila tudi nekdanja predsednika Danilo Türk in Milan Kučan, in politiko oboroževanja zaveznikov sredi vojne vihre zamenjala s pacifizmom in iskanjem miru prek diplomacije z ruskim predsednikom, pa Golob sicer danes ni odgovoril.

Vladi še drugo odprto pismo: Mir je mogoče doseči le z lojalno in odločno podporo ukrajinski obrambi

Po odprtem pismu, ki ga je pretekli teden vladi namenilo skoraj 20 vidnih slovenskih intelektualcev in politikov, je vlada zdaj prejela še drugo odprto pismo, tega je podpisalo okoli 50 podpisnikov, med katerimi so tudi Miro Cerar, Gregor Virant in Rajko Pirnat. Svoja stališča so strnili v osem točk. Kot prvo so pozdravili soglasje v slovenski in evropski javnosti o nesprejemljivosti napada Ruske federacije na Ukrajino. "Skupna nam je tudi želja, da bi se trpljenje čim prej končalo in bi zavladal mir. Na tem skupnem soglasju je treba graditi politiko, ki naj jo Slovenija zagovarja v mednarodnih forumih," so zapisali. Ob tem so opozorili, da, če naj bo mir res trajen in trden, mora v sebi nositi vsaj osnovne poteze pravičnosti.

"Da bi bil mir pravičen, je treba v prvi vrsti prisluhniti tistim, ki jim je bil mir samovoljno in surovo odvzet. To so v konkretnem primeru državljanke in državljani Ukrajine," so poudarili. Menijo, da ni mogoče verodostojno obsojati ruske agresije na Ukrajino in hkrati vleči poteze, ki bi vodile k oslabitvi ukrajinskega odpora kot podlage za pravičen in trajen mir.

Za razliko od odprtega pisma iz prejšnjega tedna, so poudarili, da je treba ukrajinski odpor podpreti z vsemi sredstvi, ki so Sloveniji kot članici svetovne skupnosti držav na razpolago. "Nedopustno je, da bi tuje države v imenu 'miru za naš čas' pristale na trgovanje z ozemljem napadene države," so zapisali in poudarili, da je bila tudi Slovenija v preteklosti žrtev ekspanzionističnih skomin in genocidnih politik režimov v njeni soseščini. "Tudi zato je v vitalnem interesu naše države, da zastavi ves svoj ugled in vpliv, da se zoperstavi vrnitvi k 'münchenskemu formatu' pogajanj, kjer prizadeta država čaka na odločitev samooklicanih velesil."

Ob tem so priznali, da se je mogoče pogovarjati tudi o tem, da odnos zahodnih držav do Ruske federacije v zadnjih treh desetletjih ni bil vselej ustrezen in spoštljiv do občutljivosti ruske javnosti in naroda. Vendar pa so spomnili tudi na to, da je ukrajinska težnja po priključitvi EU podobna slovenski v letu 2004. "Slovenija, tako kot druge evropske države, mora ukrajinski odpor proti ruski agresiji podpreti na podlagi lastnih temeljnih interesov. Iz uradnih izjav Vladimirja Putina in vidnih predstavnikov ruskega režima je namreč jasno, da pod vprašaj ne postavljajo 'zgolj' državnosti Ukrajine, marveč celotno evropsko uredite," so jasni.

Zaradi vsega tega podpisniki pisma vztrajajo, da razumna politika do ruske agresije na Ukrajino terja vztrajno prizadevanje za mir, ki ga je po njihovem mnenju možno doseči le z lojalno in odločno podporo ukrajinski obrambi, za katero so se ob izbruhu vojne odločili Ukrajinke in Ukrajinci. "Verjamemo, da mora iskanje trajnega miru izhajati iz neomajnega spoštovanja suverene in demokratično izražene volje ukrajinskega ljudstva," so še zaključili v pismu.