"Slišim, da prihaja v petek. To me zagotovo ne moti, če želi," je dejal Donald Trump in dodal, da bi Volodimir Zelenski rad podpisal velik posel z njim, ki je lahko vreden 1000 milijard dolarjev, poročajo ameriški mediji.
Trump želi, da Ukrajina za preteklo in prihodnjo pomoč oziroma varnostna zagotovila ZDA plača z dostopom ZDA do njenih naravnih bogastev.
Kijev je v torek sprejel dogovor z ZDA o nadaljevanju ameriške podpore v zameno za pravice do rudnin in redkih zemelj v Ukrajini. Dogovor predvideva skupno izkoriščanje rudnega bogastva Ukrajine preko novega skupnega sklada obeh držav. Kot poroča Financial Times, si je Ukrajina zagotovila domnevno ugodnejše pogoje, hkrati pa upa, da bo s tem okrepila vezi z ZDA.
Trump je doslej od Ukrajine zahteval, da plača 500 milijard dolarjev, kar je Zelenski sprva zavrnil.
Ukrajinski vladni vir je za AFP povedal, da se o podrobnostih še dogovarjajo, vendar pa bi lahko Zelenski sporazum podpisal morda že v petek med obiskom ZDA.
Izbor uredništva
Trump je dodal, da več varnostnih zagotovil od tega Ukrajini ne namerava dajati. "To bomo prepustili Evropi, (...) ker je Evropa njena neposredna soseda," je pojasnil. Glede morebitne poti Ukrajine v zvezo Nato je Trump dejal, da "lahko pozabijo na to". Prepričan je namreč, da se je vojna v Ukrajini začela ravno zaradi pogovorov o morebitnem članstvu ruske sosede v Natu.
Kritičen je bil tudi do prejšnje ameriške vlade, ki da je ZDA spravila v težek položaj. "Ampak smo uspeli skleniti dogovor, kjer bomo dobili nazaj denar in bomo v prihodnje dobili veliko denarja," je dodal Trump.
Prepričan je, da ameriški davkoplačevalci ne bi smeli plačevati računov za Ukrajino, vsaj ne več, "kot plačujejo Evropejci". Ob tem je bil še dodatno kritičen do Evropske unije, češ da obstaja samo zato, da zavaja ZDA.
Glede pogovorov z Rusijo je ocenil, da se je zgodil napredek. "Sklenili bomo dogovor z Rusijo in Ukrajino, da se neha pobijati ljudi," je dejal. Po Trumpovem prepričanju bo sicer moral predsednik Vladimir Putin za to sprejeti nekaj kompromisov, a tega dodatno ni pojasnil.
Zelenski: Gre le za začetni okvir
"To je le začetek, okvir, ki je lahko zelo uspešen. Uspeh bo odvisen od našega pogovora s predsednikom (ZDA Donaldom) Trumpom," je povedal glede dogovora. Je pa opozoril, da v njem še ni varnostnih jamstev. "Želel sem stavek o varnostnih jamstvih za Ukrajino in pomembno je, da je tam," je pojasnil Zelenski. Poudaril je, da brez jamstev ne bo premirja. "Če ne bomo dobili varnostnih jamstev, ne bomo imeli premirja, nič ne bo delovalo, nič," je povedal.
Dostop ZDA do redkih mineralov in rudnik je bil sicer omenjen že v t.i. Načrtu za zmago, ki ga je Zelenski objavil lansko leto, še v času administracije Joeja Bidna.
O prejšnjih zahtevah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj Ukrajina vrne več deset milijard dolarjev vredno vojaško pomoč, ki so jo ZDA do zdaj zagotovile, Zelenski pravi, da Ukrajina v skladu s sporazumom ne bo vrnila "niti deset centov".
Ukrajinski predsednik je dodal, da se želi v petek srečati s Trumpom. Napovedal je, da bo na obisku v Washingtonu neposreden, saj namerava predsednika ZDA vprašati, ali bo Amerika še naprej podpirala Ukrajino ali ne.
Kijev je po poročanju tujih tiskovnih agencij v torek sprejel dogovor z ZDA o nadaljevanju ameriške podpore v zameno za pravice do rudnin in redkih zemelj v Ukrajini. Dogovor predvideva skupno izkoriščanje rudnega bogastva Ukrajine preko novega skupnega sklada obeh držav. Zelenski je danes omenil skupni sklad, v katerega bi se stekalo 50 odstotkov ukrajinskih prihodkov od naravnih virov.
Podobno je danes napovedal tudi ukrajinski premier Denis Šmihal. Kot je dodal, bodo v sklad prispevale tudi ZDA, sredstva pa naj bi investirali v razvoj, obnovo in varnost Ukrajine. Poudaril je še, da Ukrajina ne bo podpisala dogovora, če v njem ne bo varnostnih jamstev.
Po oceni Kijeva se v Ukrajini nahaja pet odstotkov svetovnih zalog ključnih surovin. Med drugim naj bi bilo v Ukrajini 19 milijonov ton zalog grafita, ki se uporablja za izdelavo baterij v električnih vozilih, tretjina vseh evropskih nahajališč litija ter znatna nahajališča redkih zemeljskih kovin, ki se med drugim uporabljajo za proizvodnjo orožja, vetrnih turbin in elektronike.
Pred rusko invazijo je Ukrajina proizvedla tudi sedem odstotkov svetovne proizvodnje titana, ki se med drugim uporablja za izdelavo elektrarn in letal.
