Težki časi za ameriške splošne zdravnike

Izbruh pandemije je nemudoma sprožil hudo krizo na področju družinske medicine. Obiski bolnikov so strmoglavili, zato imajo v ordinacijah in klinikah po vsej državi precej manjši priliv, kar je povzročilo val odpuščanj zaposlenih. Analiza univerze Harvard je pokazala, da je pandemija skoraj prepolovila število pacientov, nekateri specialisti so se soočili še z večjim upadom. Zato mnogim manjšim ordinacijam grozi, da bodo morale za vedno zapreti vrata ali pa svoje praske prodati zavarovalnicam in večjim zdravstvenim sistemom. Podobne težave imajo tudi že srednje velike ustanove, to pa pomeni, da se bo predvsem v podeželskih predelih še poslabšal že tako zahteven dostop do osnovne zdravstvene oskrbe.

"Prvič v moji karieri lahko načrtujem le kratkoročno," je za časnik Newyorker dejala Beverly Jordan, partnerka na kliniki za družinsko medicino na podeželju zvezne države Alabama. Za zdaj je kljub koronapaketu vladne finančne pomoči morala odpustiti dva zaposlena, zmanjšati število ur in si znižati plačo, prihodnost pa je, kot pravi, povsem negotova. Kar so povsem nove razmere za ameriško zdravstvo, saj je bilo to doslej mogočna industrija, ki se skoraj ni menila za poslovne cikle, pač pa je vztrajno rasla in povečevala število zaposlenih.
 

Pomanjkanje splošnih zdravnikov

Pandemija je spodrezala večino prihodkov, ko so bolnišnice ustavile vse nenujne posege (ki prinašajo največ denarja). Množična nezaposlenost je številne bolnike z zasebnih zdravstvenih zavarovanj prestavila na državni paket Medicaid, namenjen manj premožnim, ta pa hkrati pomeni manjše prihodke za zdravnike. Težave so tudi na območjih, kjer število okužb ni veliko ali se je po prvem valu umirilo, saj si številni oboleli ne upajo v ordinacije in bolnišnice, saj se bojijo, da se bodo okužili z virusom.

Najbolj so ogroženi ordinacije družinskih zdravnikov, interne medicine, pediatri ter ginekološke klinike in porodnišnice. Majska anketa med zdravniki v primarni oskrbi je pokazala, da je petina začasno že zaprla vrata ordinacij, 40 odstotkov jih je odpustilo zaposlene, ki so jih pred tem poslali na čakanje. "V življenju še nisem videl stvari s takšnimi razsežnostmi," je bil osupel profesor Ateev Mehrotra, ki je vodil harvardsko študijo. Posledice je že mogoče zaznati, znižuje se precepljenost otrok, pacienti so ostali brez kontrolnih pregledov, ki pogosto rešujejo življenja, stanje bolnikov s kroničnimi boleznimi se slabša, dolgoročna posledica bo morda znižanje življenjske dobe.

Sedanje razmere so močno povečale uporabo digitalnih oblik pregledov na daljavo, toda telezdravstvo ima svoje omejitve. Poleg tega je siceršnja poslovna uspešnost ameriškega zdravstva že pred izbruhom krize pod površino skrivala precej neenake razmere. Primarno zdravstvo se namreč že dolgo sooča s težavami, saj so zdravniki med najslabše plačanimi v ZDA, kar je mlade diplomante, obremenjene z dolgovi po izjemno dragih šolninah, odvračalo od tovrstne prakse. Po lanski oceni organizacije Ustanova družine Kaiser bi primarni sistem potreboval več kot 14.000 novih zdravnikov, da bi zapolnili vse sedanje potrebe, pri čemer so največje luknje na podeželju.
 

Zdesetkanje praks

Ekonomisti, ki preučujejo trg dela, se že dolgo ukvarjajo s histerezo, pojavom, ko se sistemi le počasi in ne popolnoma vrnejo v prvotno stanje. V ekonomiji to označuje visoko nezaposlenost, ki postane inertna in se ne zmanjša, tudi ko je razlog zanjo odpravljen. Nihče nima povsem prepričljive razlage, kaj povzroča ta pojav. Če bo sedanja nezaposlenost v ZDA prešla v histerezo, bodo posledice za zdravstvo lahko dolgoročne. Še posebej, ker moderna medicina za delo potrebuje prostore in drago opremo, to pa pomeni precej kapitala.

Neodvisne prakse se tako soočajo s pomanjkanjem denarja, s katerim bi previharili težke čase. Podobno velja za podeželske bolnišnice ali manjše zdravstvene sisteme. Kongres je sicer že namenil 175 milijard dolarjev (149 milijard evrov) za pomoč zdravstvu zaradi pandemije, pri čemer pa ni jasno, kako bo denar porabljen. Poleg tega vsota precej zbledi ob dejstvu, da so Američani za zdravstveno oskrbo v 2018 porabili kar 3600 milijard dolarjev (dobrih 3064 milijard evrov). Zato se zdi, da bo pomoč obšla številne klinike, ki jim grozi zaprtje. Poleg tega ameriško zdravstvo vse bolj drsi od samostojnih klinik k velikim sistemom, v 2018 je število zdravnikov v slednjih prvič preseglo število zdravnikov, ki so lastniki svojih praks.

Zdravstveni menedžer Andy Slavitt, ki je v vladi predsednika Baracka Obame nekaj časa bedel nad državnima zavarovanjema Medicare (za starejše) in Medicaid (za manj premožne), napoveduje največje spremembe za primarno oskrbo. "Prav lahko vidim zdesetkanje neodvisnih praks, prizadeti bodo tudi številni specialisti," meni Slavitt. Z vsako zaprto ordinacijo in vsako pridruženo v večji sistem se bo oskrba v Združenih državah samo še poslabšala, saj imajo že sedaj manj zdravnikov in medicinskih sester na prebivalca kot druge razvite države. Po oceni iz 2019 se je že pred krizo 80 odstotkov ameriškega podeželja soočalo s podstandardno oskrbo.
 

Ledeniški premiki

Razmere v že tako zapletenem zdravstvenem sistemu ZDA še dodatno zapleta določilo o ločenih plačilih za vsako posamezno storitev. Kar pomeni, da zdravstvene zavarovalnice ob na primer zlomu roke posebej plačajo rentgen, uravnavo zloma in kasnejše kontrolne preglede. To pa ordinacije spodbuja, da skušajo opraviti čim več storitev, saj te povečujejo dohodke. Morebitni zapleti so lahko celo finančno koristni. Nekdanji kirurg Atul Gawande je že pred desetletjem zapisal, da takšen sistem celo "kaznuje najbolj učinkovito in kvalitetno oskrbo z najboljšimi storitvami". Poleg tega pa v času izrazito nižjega obiska to pomeni izrazito nižje prihodke.

Čeprav si vlade in zavarovalnice že vrsto let prizadevajo nadgraditi sistem plačila za storitve, pa ta še vedno ostaja v osrčju ameriškega zdravstva. Napovedana združevanja hkrati pomenijo, da bodo že tako visoke cene še narasle. Profesor zdravstvene ekonomije Brenton Fulton s kalifornijske univerze Berkeley je že pred tremi leti opozoril, da višanje koncentracije zdravstvene ponudbe povzroči draženje vseh vrst storitev. Tretjina ameriških zdravnikov priznava, da imajo njihovi pacienti zaradi visokih stroškov težave z dostopom do zdravstva. Lani je vsak tretji Američan preskočil obisk zdravnika, da bi se izognil računu.

Sedaj jih je milijone ostalo brez služb in posledično brez zavarovanj, kar bo le še poslabšalo razmere in otežilo dostop do zdravnikov. Ekonomist Paul Romer je dejal, da je "strašno zapraviti krizo", toda kljub vse bolj odločnim političnim pozivom k obsežni reformi ameriškega zdravstva se zdi, da tudi pandemija ne bo stopila tradicije ledeniških premikov pri uvajanju sprememb. Celo ko se zgodijo odločnejši rezi, kot je bila reforma zdravstvenih zavarovanj predsednika Obame, so jo protiukrepi konservativnih političnih sil v zadnjih šestih letih oglodali vse do skeleta.