Na čelu talibanske vlade mula Hasan Akund, veteran s terorističnega seznama

Mohamed Hasan Akund je sicer na terorističnem seznamu Združenih narodov in zanj veljajo sankcije ZN. Akund po navedbah indijskega novinarskega portala newsbytes prihaja iz Kandaharja, kjer so se v devetdesetih letih minulega stoletja pojavili talibani. Velja za ustanovnega člana talibanov in naj bi bil bolj religiozen od vojaških voditeljev. Blizu naj bi bil duhovnemu in vrhovnemu voditelju talibanov, šejku Hibatulahu Akundzadeju.

Mula Jakub, sin ustanovitelja talibanov in pokojnega vrhovnega voditelja Mohameda Omarja, je bil imenovan za obrambnega ministra, medtem ko je mesto notranjega ministra dobil Siradžudin Haqani, vodja gverilske uporniške skupine Haqani, ki bo prav tako namestnik predsednika talibanske vlade. Amir Kan Mutaki, talibanski pogajalec v Dohi in član kabineta prvega režima, je bil imenovan za zunanjega ministra. "Kabinet še ni dokončno sestavljen, a deluje," je v vladnem informacijskem in medijskem centru v Kabulu dejal Mudžahid in napovedal, da bodo poskušali v vlado imenovati tudi ljudi iz drugih delov države.

Talibani so minuli mesec ponovno prevzeli oblast v Afganistanu. Obljubili so "vključujočo" vlado, ki bo ustrezala zapleteni etnični sestavi države. Po oceni poznavalcev pa je malo verjetno, da bodo na najvišje vladne položaje imenovali tudi ženske. Talibani se bodo morali po prevzemu oblasti lotiti reševanja številnih pomembnih vprašanj, vključno s finančno in humanitarno krizo v državi.

Protesti v Kabulu

Pred pakistanskim veleposlaništvom v Kabulu se je danes zbrala množica, v kateri so bile predvsem ženske. S transparenti in skandiranjem so protestniki nasprotovali vmešavanju Islamabada, ki ga številni že dolgo obtožujejo tesnih povezav s talibani.

Vodja pakistanske obveščevalne službe Faiz Hameed se je ta konec tedna mudil v Kabulu, uradno zato, da bi ga veleposlanik seznanil z razmerami v Afganistanu, vendar pa naj bi bil njegov obisk namenjen predvsem srečanju z najvišjimi predstavniki talibanov. 

Talibani, ki so sredi avgusta prevzeli oblast v Afganistanu, še vedno niso oblikovali vlade. 

Afganistanci so v strahu pred ponovitvijo brutalne vladavine talibanov med leti 1996 in 2001 pripravili več manjših protestov. V mestu Mazar-i-Šarif na severu države je v ponedeljek manjša skupina žensk na protestu zahtevala spoštovanje njihovih pravic. Protesti so prejšnji teden potekali tudi v Heratu, kjer so ženske zahtevale enakost, pravičnost in demokracijo. 

Med prvo vladavino talibanov v Afganistanu, ki se je končala po mednarodnem posredovanju leta 2001, so bile ženske povsem brez pravic. Talibani medtem obljubljajo, da bodo spoštovali pravice žensk v skladu z načeli šeriatskega prava, vendar za zdaj ni jasno, kaj to za ženske pomeni.

Blinken: Talibani so obnovili obljube glede prostega odhoda Afganistancev

Medtem pa je ameriški državni sekretar Antony Blinken v Katarju sporočil, da so talibani obnovili obljubo, da bodo Afganistanci lahko svobodno zapustili državo, če bodo to želeli. Zagotovili so, da bodo "pustili ljudi s potrebnimi potovalnimi dokumenti, da svobodno odpotujejo". Za besedo pa jih ne bodo držale le ZDA, ampak celotna mednarodna skupnost, je po srečanju s katarskim gostiteljem v Dohi, kjer se mudi tudi obrambni minister ZDA Lloyd Austin, dejal Blinken. 

Ameriška administracija pod vodstvom Joeja Bidna je pod vse večjim pritiskom, ker je v Afganistanu ostalo še več sto nekdanjih afganistanskih sodelavcev z ZDA in drugimi zahodnimi silami. Med njimi je tudi več Američanov. Čeprav imajo urejene dokumente, zaenkrat ne morejo zapustiti države, ker so ZDA v začetku prejšnjega tedna ustavile evakuacijske lete s kabulskega letališča.

V Katarju so medtem pojasnili, da bi na letališču v Kabulu lahko že kmalu obnovili polete in tako omogočili potovanja. Letalski promet je bil prekinjen ob padcu Kabula in vdoru na tisoče Afganistancev na letališče, ko so se hoteli na vsak način umakniti pred talibani in zapustiti državo. 

Večina evakuiranih je sicer prišla ravno v Katar. Ta zalivska država je bila prehodna točka za skoraj polovico od okoli 120.000 Afganistancev, ki so jih umaknili iz države. Blinken in Austin sta se v ponedeljek ob prihodu v Doho tudi zahvalila katarskemu emirju Šejku Tamimu bin Hamadu al Taniju za pomoč in gostoljubje beguncem iz Afganistana.

Turčija: S priznanjem vladavine talibanov ni treba hiteti

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je previden glede prihodnjih odnosov Turčije s talibani. Dejal je, da mora biti nova afganistanska vlada vključujoča, in dodal, da bi morale tudi ženske in pripadniki različnih etničnih skupin zasesti ministrske položaje. 

Mednarodna skupnost bi morala po njegovih besedah počakati, da bo jasno, kaj se bo zgodilo, preden bi priznali vladavino talibanov. "Nobene potrebe ni po hitenju," je dejal. "To je naš nasvet celemu svetu. Mednarodna skupnost bi morala delovati skupaj," je dejal v obsežnem televizijskem intervjuju.

Turčija se s talibani v Kabulu, kjer je še vedno diplomatsko prisotna, pogovarja o pogojih, pod katerimi bi lahko pomagala pri ponovnem odprtju letališča v afganistanski prestolnici. Kot je dejal Cavusoglu, se Turčija tudi s Katarjem in ZDA pogovarja o pogojih, ki bi omogočili ponovno odprtje letališča v Kabulu za lete, ki bi omogočili dostavo humanitarne pomoči, evakuacijo civilistov in ponovno vzpostavitev diplomatskih misij v Kabulu. Vendar pa je pri tem ključno zagotavljanje varnosti. Opozoril je, da komercialnih letov ne bo mogoče vzpostaviti, dokler letalski prevozniki ne bodo imeli zagotovil, da so razmere dovolj varne.