Tajvanska predsednica: Grožnja Kitajske se povečuje vsak dan

Predsednica Tajvana Caj Ing Ven je v luči naraščajočih napetosti med ZDA in Kitajsko Tajvan označila za "svetilnik" demokracije. "Vsak dan se trudimo, da bi zaščitil tako sebe kot tudi svojo demokracijo in ob tem poskrbeli, da bodo imeli naši ljudje takšno svobodo, kot si jo zaslužijo," je dejala v intervjuju za ameriški CNN.

"Ko avtoritarni režimi pokažejo ekspanzionistične težnje, bi se morale demokratične države združiti, da bi se jim zoperstavile. Tajvan je v prvih bojnih vrstah," je dejala Caj Ing Ven.

V zadnjem času so se napetosti glede Tajvana bistveno zaostrile. Danes so odnosi med Tajpejem in Pekingom na najnižji točki v zadnjih desetletjih. V začetku tega meseca je kitajska vojska na tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe (ADIZ) poslala rekordno število vojaških letal.

Prva predsednica, ki je potrdila prisotnost ameriške vojske na otoku

Caj Ing Ven je postala tudi prva tajvanska predsednica, ki je potrdila prisotnost ameriške vojske na otoku. Ta naj bi bila tam zaradi usposabljanja. Zadnja ameriška garnizija naj bi Tajvan sicer zapustila leta 1979, vendar pa so lani številni mediji namigovali, da se je vojska vrnila na otok. Ameriška vojska je v začetku leta 2020 objavila, nato pa izbrisala videoposnetek, ki prikazuje posebne enote ameriške vojske, kako usposabljajo vojake na Tajvanu.

Predsednica ni želela povedati, koliko ameriškega vojaškega osebja je trenutno na otoku, je pa dejala, da je tega osebja manj, kot si ljudje domišljajo. "Z ZDA imamo širok spekter sodelovanja, katerega cilj je povečati naše obrambne zmogljivosti," je dejala in ob tem dodala, da verjame, da bi ZDA, če bi Kitajska napadla, Tajvanu priskočile na pomoč. Ker se razmere s Kitajsko zaostrujejo, je k podpori Tajvana pozvala tudi druge regionalne partnerje, vključno z Japonsko, Južno Korejo in Avstralijo.

Zaradi okrepljenih vojaških vdorov Pekinga na identifikacijsko območje zračne obrambe Tajvana so ZDA, Japonska in Avstralija že izrazile resno zaskrbljenost. Ameriški predsednik Joe Biden je prejšnji teden sporočil, da bi ZDA ob kitajskem napadu branile demokratični Tajvan. Japonski obrambni minister Nobuo Kiši pa je dejal, da je dogajanje na Tajvanu neposredno povezano tudi z Japonsko.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je na družbenem omrežju dejal, da je Tajvan "kritičen partner in demokratična zgodba o uspehu". Ob tem je pozval, naj ta otoška država zavzame večjo vlogo v Združenih narodih (ZN). Peking, ki je leta 1971 zasedel tudi sedež Tajpeja v ZN, je otok v veliki meri izrinil s tega mednarodnega prizorišča. Tudi Caj Ing Ven je v intervjuju izrazila željo, da bi Tajvan postal del sistema ZN.

Predsednica si želi pogovorov s Pekingom, a Tajvan se pritiskom ne bo uklonil

Komunistično vodstvo v Pekingu Tajvan obravnava kot del Ljudske republike Kitajske in ves čas grozi z njegovo osvojitvijo. ZDA so se zavezale obrambi Tajvana, kar pa je doslej pomenilo predvsem dobavo orožja tajvanski vojski. V preteklosti se ZDA niso jasno izrekle, da bi ob invaziji priskočile na pomoč Tajvanu, saj bi Kitajska to razumela kot jasno kršitev t. i. doktrine ene Kitajske.

Caj Ing Ven je dejala, da se je pripravljena pogovarjati s kitajskim voditeljem Ši Džinpingom. Kot je dejala, se lahko pogovorijo o njihovih razlikah in sklenejo dogovor, s katerim bi lahko mirno sobivali. A v začetku oktobra je tudi zelo jasno dejala, da ne bi smelo biti iluzij, da se bodo Tajvanci uklonili pritiskom.

Kitajska je s tajvanskim vodstvom prekinila vso komunikacijo junija 2016, mesec dni po tem, ko je trenutna predsednica prevzela svojo funkcijo. Takrat so se začeli tajvanski odnosi s Kitajsko krhati. Kitajska vlada namreč verjame, da se Caj Ing Ven in njena Demokratična napredna stranka zavzemata za formalno neodvisnost Tajvana. Kitajska vojska je zato povečala pritiske na otok.

Caj Ing Ven je bila lani znova izvoljena na predsedniško mesto. Ob začetku svojega drugega mandata je dejala, da si želi čim hitreje posodobiti tajvansko vojsko. Kot je povedala, mora vlada bolje prilagoditi svojo vojsko za obrambo majhnega otoka, ne pa običajne bojne sile. "Imamo sistem, ki smo ga podedovali od Kitajske. Obramba velikega dela ozemlja je drugačna od obrambe majhnega otoka. Zato moramo spremeniti tradicionalno razmišljanje o tem, kako bi morala biti strukturirana vojska."