Sodišče EU zavrnilo tožbi Poljske in Madžarske, Varšava: Gre za napad na poljsko suverenost

Evropska zakonodaja v obliki uredbe, ki sta jo na sodišču izpodbijali Poljska in Madžarska, opredeljuje kršitve vladavine prava, ki jih je mogoče kaznovati z zamrznitvijo evropskih sredstev, in postopek ukrepanja proti kršiteljicam. Izid sicer ni presenetil, saj je tudi generalni pravobranilec Sodišča EU Manuel Campos Sanchez-Bordona v začetku decembra lani predlagal zavrnitev tožb Madžarske in Poljske. Njegovo mnenje za sodišče ni zavezujoče, vendar pa mu sodba večinoma sledi.

"Sodišče EU je odločilo, da lahko Evropska komisija zmanjša ali zadrži finančna sredstva državam članicam, ki imajo težave z vladavino prava. V Evropski ljudski stranki smo že lani poleti izrecno poudarili, da potrebujemo ukrepe proti tistim državam, ki zlorabljajo načelo pravne države," je odločitev sodišča na spletu komentirala evropska poslanka Ljudmila Novak.

Budimpešta je medtem odločitev sodišča označila za politično. Pravosodna ministrica Judit Varga je dejala, da je Bruselj zlorabil svojo moč. "Ta sodba je nov način pritiska na našo državo," je zapisala ter ocenila, da je odločitev povezana z zakonom o homoseksualnosti, ki so ga lani sprejeli na Madžarskem in je bil deležen kritik unije.

Na Madžarskem bo namreč 3. aprila ob parlamentarnih volitvah potekal tudi referendum o omenjenem zakonu, ki prepoveduje dostop mladoletnikov do knjig in informativnega gradiva o homoseksualnosti, transseksualnosti ali spremembi spola. "Bruselj noče dopustiti, da bi madžarski narod na referendumu povedal svoje. Birokratska elita noče sprejeti svobodne izbire in mnenja madžarskega naroda," je prepričan Varga.

Opozicijski kandidat za premierja Peter Marki-Zay pa je v odzivu obljubil, da bo, če bo opozicijsko zavezništvo na aprilskih volitvah zmagalo, naredil vse, da se sredstva vrnejo domov. "Sodišče EU je odločilo, da tatovom ne bo več dajalo denarja. Na žalost račun plačujejo madžarski državljani," je zapisal.

Organizacija Transparency International Madžarska je medtem sporočila, da odločitev "daje upanje, da se bosta na Madžarskem končala sistemska korupcija in namerno uničevanje demokratičnih načel".

Da gre za politično sodbo se je strinjal tudi namestnik pravosodnega ministra Sebastian Kaleta. Gre za "zgodovinski dan" za EU, saj je politična sodba Sodišča EU spremenila evropske pogodbe, meni.  "Vsaka neodvisna poljska odločitev zdaj predstavlja tveganje za finančno izsiljevanje," je zapisal Kaleta.

V Varšavi so medtem odločitev označili za napad na poljsko suverenost in izsiljevanje. Namestnik pravosodnega ministra je še dejal, da je sodba "izsiljevanje, katerega cilj je, da nas oropajo pravice do samoodločbe". Ob tem še pravi, da se mora Poljska zdaj združiti, da odvrne napad na svojo suverenost.

Evropska zakonodaja v obliki uredbe, ki sta jo na sodišču izpodbijali Poljska in Madžarska, opredeljuje kršitve vladavine prava, ki jih je mogoče kaznovati z zamrznitvijo evropskih sredstev, in postopek ukrepanja proti kršiteljicam. V Bruslju so napovedali, da bodo po odločitvi sodišča hitro pripravili smernice za ukrepanje v primeru kršitev.

EU je uredbo o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava, ki je začela veljati januarja lani, sprejela v okviru pogajanj o večletnem evropskem proračunu za obdobje 2021–2027 in skladu za okrevanje po pandemiji covida-19 v skupni vrednosti 1824 milijard evrov.

Kompromis z Budimpešto in Varšavo, ki sta tej ureditvi vseskozi nasprotovali, je bilo decembra 2020 mogoče doseči, ker so se voditelji članic zavezali, da Unija do odločitve Sodišča EU na podlagi te uredbe ne bo ukrepala.

Kljub temu je Evropski parlament že konec lanskega oktobra vložil tožbo proti Evropski komisiji zaradi neukrepanja na podlagi uredbe.

V Bruslju po odločitvi Sodišča EU glede Madžarske in Poljske napovedujejo hitro ukrepanje

Odločitev pa je pozdravila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Komisija bo branila proračun unije pred kršitvami načel pravne države. Delovali bomo odločno," je zapisala. Napovedala je, da bodo sodbo podrobno preučili in pripravili smernice za uporabo mehanizma v praksi. "Obljubljam, da noben primer ne bo izgubljen," je dodala.

Evropska komisija bo v prihodnjih tednih pripravila smernice za uporabo mehanizma v praksi, je napovedala predsednica komisije. K hitremu ukrepanju pozivajo tudi v Evropskem parlamentu. "Sodišče je potrdilo zakonitost tega pomembnega orodja, ki nam omogoča boljšo zaščito proračuna EU in finančnih interesov unije pred kršitvami načel vladavine prava," je zapisala von der Leynova. Komisija spremlja razmere v članicah in ko bodo pogoji za uredbo izpolnjeni, se bomo odločno odzvali, je še napovedala.

Podpredsednica komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova pa je zapisala, da je zdaj jasno, da lahko komisija "odločno ukrepa za zaščito denarja evropskih državljanov".

Predsednica parlamenta Roberta Metsola je medtem dejala, da v parlamentu pričakujejo, da bo komisija mehanizem začela hitro uporabljati. "Pogojevanje koriščenja evropskih sredstev z vladavino prava za Evropski parlament ni stvar pogajanj," je opozorila. Poudarila je, da je vladavina prava temelj EU, vrednote pa so pomembne in državljani imajo pravico vedeti, kako se porabljajo skupna sredstva.

Von der Leynova naj bi po neuradnih informacijah usmeritve komisije za uporabo zakonodaje, ki sta jo izpodbijali Madžarska in Poljska, predstavila na marčevskem vrhu unije.

Tudi Pariz in Berlin pozdravila odločitev Sodišča EU

V Parizu in Berlinu pozdravljajo odločitev Sodišča EU ter poudarjajo pomen vladavine prava za unijo. Francoski državni sekretar za evropske zadeve Clement Beaune je odločitev sodišča označil za dobro novico. "To je dodatno orodje v škatli orodja vladavine prava," je dejal. Beaune je ob tem napovedal nadaljevanje dialoga z Varšavo in Budimpešto. Prestolnici Poljske in Madžarske namerava obiskati prihodnji teden.

Izrazil je še pričakovanje, da bo Evropska komisija zdaj pripravila smernice za uporabo uredbe ter začela preiskavo, ali prihaja do kršitev vladavine prava. Če jih bo ugotovila, bo sledila razprava v Svetu EU in nato sankcije, je dodal.

Vodja nemške diplomacije Annalena Baerbock pa je zapisala, da je odločitev zaščitila in okrepila skupnost vrednot v okviru EU. "Vladavina prava je temelj EU," je še poudarila ministrica.